VSL sklep I Cpg 1282/2003

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/06113 z dne 24.1.2001 v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo. Odločitev je utemeljilo na dejstvu, da tožeča stranka v enoletnem roku po objavi izbrisa tožene stranke v Uradnem listu Republike Slovenije po določilih Zakona o finančnem poslovanju podjetij ni predlagala nadaljevanja postopka proti družbenikom tožene stranke. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču.Pritožba ni utemeljena.Glavni pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču je, da pri svoji odločitvi ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka družba z neomejeno odgovornostjo, za obveznosti katere odgovarjajo njeni družbeniki na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah. Pritožba s tem v zvezi pravilno povzema določbo 101. člena ZGD, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno upoštevati drugačen pravni položaj, družbenika z neomejeno odgovornostjo v smislu 101. člena ZGD glede na položaj družbenika v smislu odgovornosti za obveznosti družbe po 5. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). ZFPPod med drugim ureja tudi pravne posledice izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra (27. člen). V skladu s 1. odstavkom 2. člena ZFPPod se določbe 3. poglavja tega zakona uporabljajo tudi za družbo z neomejeno odgovornostjo. Iz tega izhaja jasen sklep, da je potrebno tudi v primeru izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo uporabiti določbo 5. odstavka 27. člena ZFPPod, ki govori o smiselni uporabi 2. in 3. odstavka 394. člena ZGD. Drugi in tretji odstavek 394. člena ZGD pa urejata odgovornost družbenikov (oziroma delničarjev v delniški družbi) za obveznosti družbe po prenehanju družbe. V skladu z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 vstopijo družbeniki v položaj izbrisane družbe kot njihovi univerzalni nasledniki. Pravna narava odgovornosti družbenikov v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo pa je v tem primeru drugačna od odgovornosti po 101. členu ZGD. Družbenik odgovarja za obveznosti družbe po 5. odstavku 27. člena ZFPPod kot za svojo obveznost, ker gre za univerzalnega naslednika izbrisane družbe. Njegova odgovornost pa je časovno omejena v smislu 2. odstavka 394. člena ZGD pod pogojem, da upniki uveljavljajo terjatev do družbenika v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Povsem drugačna pa je pravna narava obveznosti družbenika na podlagi 101. člena ZGD. Gre za subsidiarno odgovornost družbenikov, ki odgovarjajo za tuj dolg, iz česar izhaja drugačna dejanska podlaga, ki bi jo tožeča stranka morala v postopku zatrjevati. Res je, da za obveznosti družbenikov po 101. členu ZGD ne velja prekluzivni rok materialnega prava po 2. odstavku 394. člena ZGD in obveznost družbenikov obstaja tudi po izteku navedenega roka, vendar se na takšno podlago ni mogoče sklicevati v okviru omejenega univerzalnega pravnega nasledstva po 5. odstavku 27. člena ZFPPod. Drugačna razlaga bi namreč pomenila širitev učinkov pravnega nasledstva na družbenike izbrisane družbe izven okvirov določb ZFPPod, kakor izhaja iz že citirane obrazložitve ustavnega sodišča. Ker tožeča stranka ustreznega zahtevka zoper družbo v zakonskem prekluzivnem roku ni uperila proti družbenikom kot njihovim univerzalnim pravnim naslednikom, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je s tem izgubila pravni interes za nadaljevanje tega postopka in posledično tožbo zavrglo. Takšen položaj pa v ničemer ne omejuje možnosti tožnika, da v novem postopku zoper družbenike na podlagi ustreznih trditev uveljavlja tožbeni zahtevek zoper družbenike v skladu s 101. členom ZGD. S tem pa je tudi ovržen očitek v pritožbi, da naj bi bila tožeča stranka zaradi učinkov ZFPPod v slabšem položaju, kot če tega učinka ne bi bilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.