VSL sklep II Ip 3666/2009

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

R. B. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zahtevi RS, Ministrstva za finance, davčne uprave RS, davčni urad Ljubljana za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršilnih dejanj ugodilo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja, vključno z javnima dražbama z dne 27. 3. 2009 in 15. 5. 2009 ter drugo javno dražbo z dne 17. 8. 2009. V 2. točki izreka je kupnino v vrednosti 48.500,00 EUR vrnilo kupcu zrakoplovov R. B. na njegov transakcijski račun. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil postavljeni izvršitelj že z dopisom dne 23. 4. 2009 s strani Davčne uprave RS v tem postopku seznanjen, da ima Davčna uprava RS vpisan rubež v bremenski list Ministrstva za promet, Davčna uprava, Ljubljana. Izvršitelj je tako pri svojem delu kršil določbe 76. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, posledično pa tudi 50. in 86. člen omenjenega Pravilnika s tem, ko udeleženca ni obvestil ne o prvi in ne o drugi javni dražbi. Izvršitelj pa je kršil tudi določbo 89. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, ko ni ne prve javne dražbe niti druge javne dražbe objavil na spletni strani sodišča oziroma ni podal odredbe, da bi sodišče objavilo dražbo na spletnih straneh sodišča.

Zoper sklep se pritožuje izvršitelj M. H. in navaja, da je pomočnik izvršitelja 5. 2. 2009 zarubil dvomotorno letalo, ki je ostalo v hrambi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Dne 27. 3. 2009 je bila izvršena prva javna dražba, ki pa je bila neuspešna, 9. 4. 2009 pa je prejel dopis upnika z dne 8. 3. 2009. Vsa poročila je izvršitelj dostavil sodišču, zaradi česar predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana v registru nima vpisanega rubeža letal, ampak samo vpisano prepoved prodaje oziroma zastavno pravico, zato meni, da je sklep sodišča prve stopnje napačen. Ugovarja tudi iz razloga, da bi bilo potrebno za uspešnost in pravilnost postopka obvestiti pristojno službo letališča, saj je pomočnik izvršitelja v spremstvu varnostne službe letališča pristopil do zarubljenih letal, do njih pa je pristopil tudi edini kupec, ki si je letala tudi ogledal. Opozarja sodišče, da je potrebno v skladu z zakonom razglasiti javno dražbo z oklicem na sodni deski, na spletni strani sodišča pa javno dražbo razglasi sodišče samo, saj izvršitelj do spletne strani sodišča nima odobrenega dostopa. Tako je to napako storilo sodišče prve stopnje, ne pa izvršitelj. Sicer pa je v registru Zrakoplovov RS v korist Davčne uprave RS vpisana zaznamba omejenega razpolaganja s premičnim premoženjem z vpisom zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve premičnin v lastninski in bremenski list Zrakoplovov RS ter rubež, cenitev in prodajo dolžnikovih premičnin, kot je to razvidno iz dokumenta z dne 20. 5. 2009. Iz vseh priloženih dokumentov pa izhaja, da so bili izvršilni postopki s strani izvršitelja izvršeni glede rubeža letala z dne 5. 2. 2009 in rubeža preostalih dveh letal z dne 23. 4. 2009. Vloga Davčne uprave RS za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve in razpolaganja s premoženjem pa je bila vpisana 12. 5. 2009, to pa je že po izvršenem rubežu letal s strani izvršitelja.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da so pritožbene navedbe in razlogi v pritožbi izvršitelja utemeljeni. V registru zrakoplovov je bila zaznamovana vloga Davčne uprave RS za prepoved odtujitve in obremenitve spornih letal po datumu, ko so bila letala s strani izvršitelja v tem postopku že zarubljena. Upnik pa tudi opozarja, da je bil pooblaščenec upnika vedno prisoten na letališču, ko je izvršitelj opravljal rubež in kasnejše javne dražbe letal. Tako v tem postopku niso bile storjene nobene nepravilnosti pri opravljanju izvršilnih dejanj, vsekakor pa te niso takšne narave, ki lahko bile podlaga za razveljavitev vseh izvršilnih dejanj. Predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi izvršitelja ugodi.

Udeleženec R. B. v odgovoru na pritožbo navaja, da je v tem postopku želel kupiti letala, ki so bila v postopku javne dražbe. Poravnal je kupnino v skladu s predpisi, ki veljajo na področju izvršilnega prava. Po mnenju udeleženca je bistvo zadeve v tem, da iz zahteve za odpravo nepravilnosti, ki jo je vložil upnik, ni razvidno, v čem je pravzaprav upnikov pravni interes za takšno zahtevo. Sam pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti pa ni izkazan, ker ni jasno, v čem naj bi bila z zatrjevano nepravilnostjo pri opravljanju izvršbe neposredno prizadeta upnikova pravica. Za udeleženca so še vedno primarni predmetni zrakoplovi, vendar le, če jih bo uspel prevzeti do zime oziroma do prvega zapadlega snega. Letala stojijo oziroma so locirana na prostem in s tem le dodatno izgubljajo na vrednosti oziroma se kvarijo, saj za njih ni primerno poskrbljeno. Udeleženec je kupnino za prodana letala plačal, letal pa še vedno nima v svoji posesti. Zato urgira, v kolikor bi pritožbeno sodišče ocenilo, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen, da se na njegov transakcijski račun nemudoma nakaže znesek oziroma kupnina, ki jo je že plačal. Priglasi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar iz povsem drugih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 1. člena ZIZ se določbe tega zakona uporabljajo za sodno izvršbo in zavarovanje, urejeno tudi z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s takim zakonom niso urejena, za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu pa samo, če poseben zakon tako določa. Po 201. členu Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (v nadaljevanju ZOSRL, Ur. l. RS, št. 12/2000 s spremembami) se zakon uporablja za izvršbo in zavarovanje na letalu. Če v ZOSRL ni posebnih določb, se za izvršbo in zavarovanje na letalu smiselno uporabljajo določbe o izvršbi in zavarovanju na ladjah, zakona, ki ureja pomorstvo in določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. To pomeni, da je pri izvršbi na letalu potrebno primarno uporabiti določbe ZOSRL, subsidiarno pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pomorski zakonik (v nadaljevanju PZ, Ur. l. RS, št. 49/2006) v 849. členu določa, da v sklepu o izvršbi s prodajo ladje (smiselno letala), ki je vpisan v register ladij (smiselno register zrakoplovov) po uradni dolžnosti odredi zaznambo sklepa o izvršbi v registru. Iz 860. člena PZ pa izhaja, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ugotovi vrednost ladje (smiselno letala) in pritiklin. Ti določbi tako jasno nakazujeta, da gre pri izvršbi na letala za postopek, za katerega se po določbah ZOSRL, PZ in ZIZ uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, saj ZOSRL ter PZ določata, da se sklep o izvršbi zaznamuje v registru zrakoplovov, vrednost letal pa se ugotovi s postavitvijo enega ali več izvedencev (861. člen PZ). Prodaja zrakoplovov pa se opravi na ustni javni dražbi (primerjaj določbe 864. člena do 872. člena PZ). To pomeni, da se za prodajo zrakoplovov uporabljajo določbe ZOSRL, PZ ter subsidiarno določbe ZIZ, katere pa določajo, da se izvede postopek kot smiselno pri prodaji nepremičnin po določbah ZIZ oziroma postopek, določen v določbah PZ. Ker omenjene določbe niso bile upoštevane, je že iz tega razloga sklep sodišča prve stopnje pravilen.

Glede pritožbenih trditev izvršitelja ter glede navedb v odgovoru na pritožbo upnika in R. B., se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno opredeliti glede na to, da je bil celoten postopek s postavitvijo izvršitelja nepravilen in voden na podlagi določb ZIZ, ki veljajo za prodajo premičnin, čeprav se primarno uporabljajo določbe ZOSRL in PZ. Odločitev sodišča prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa je pravilna, vendar iz povsem drugih razlogov, katere pa je pritožbeno sodišče že navedlo v zgornjem kontekstu. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo izvršitelja zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa potrdilo po 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

V pritožbenem postopku je priglasil stroške odgovora na pritožbo R. B., katere pa krije sam glede na to, da odgovor na pritožbo v izvršilnem postopku ni obvezen, poleg tega pa si R. B. z odgovorom na pritožbo v ničemer ni izboljšal svojega procesnega položaja, navedel pa tudi ni ničesar, s čimer se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo že iz podatkov spisa.