VSL sodba IV Cp 2223/2013

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (tožena stranka z ugovorom ne izpodbija odločitve, da otrok preživi s toženko tedenske jesenske t.i. krompirjeve počitnice v letu 2013) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, razen v delu v katerem je bil zavrnjen ugovor tožene stranke zoper sklepa IV P 103/2013 z dne 25. 4. 2013 in IV P 103/2013 z dne 26. 4. 2013 glede stikov tožnika z otrokom v času prvomajskih praznikov v letu 2013; v tem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženke z dne 26. 4. 2013 zoper sklep o izdaji začasne odredbe IV P 103/2013 z dne 25. 4. 2013 in dopolnitev ugovora tožene stranke prejetega dne 6. 5. 2013 zoper sklep o izdaji začasne odredbe IV P 103/2013 z dne 25. 4. 2013 ter (dopolnilni) sklep z dne 26. 4. 2013. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 25. 4. 2013 sklenilo; da se predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 22. 2. 2013 zavrne (da se otrok dodeli v varstvo in vzgojo tožniku, toženki pa naloži plačilo preživnine), da se mladoletni T.B., rojen 12. 6. 2008, začasno dodeli v varstvo in vzgojo materi, da stiki med mladoletnim otrokom in tožnikom začasno potekajo vsak drug vikend, ko oče v petek prevzame otroka po vrtcu in ga v nedeljo zvečer pripelje na otrokov dom ob 19.00 uri, v tednu, ko je stik čez vikend, stik poteka tudi v torek, ko oče prevzame otroka po vrtcu in ga v sredo zjutraj pripelje v vrtec, v tednu, ko ni stika čez vikend, stik poteka od torka do četrtka, ko oče v torek prevzame otroka po vrtcu in ga v četrtek zjutraj pripelje v vrtec; prvo sodišče je še odločilo, da otrok preživi z vsakim od staršev izmenjaje tedenske počitnice (ki vključujejo tudi en vikend, vedno na koncu tedna počitnic), prvomajske počitnicami (od 29. 4. do 5. 5. 2013) pa otrok preživi z očetom, naslednje tedenske počitnice (to so jesenske oziroma t.i. krompirjeve počitnice v letu 2013) pa preživi s toženko(1), otrok med poletnimi počitnicami preživi tri tedne pri tožniku in tri tedne pri toženki, v tem času pa stiki otroka z drugim od staršev ne potekajo. Prvo sodišče je še sklenilo, da v primeru kršitve te začasne odredbe glede izvrševanja stikov, se kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti, s tem, da začasna odredba traja do pravnomočnosti odločbe izdane v tem pravdnem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, ugovor ali pritožba pa ne zadržita izvršitve te začasne odredbe, kar je zahtevala tožeča stranka več v predlogu za izdajo začasne odredbe ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo. Z (dopolnilnim) sklepom z dne 26. 4. 2013 je sodišče določilo začetek stikov z dnem 26. 4. 2013, ko tožnik prevzame otroka v vrtcu in je otrok pri očetu do ponedeljka 29. 4. 2013, ko se začno prvomajske počitnice, ki jih otrok preživi pri očetu.

Toženka vlaga pritožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga višjemu sodišču, da sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da je nesprejemljivo, da prvo sodišče ni preverilo navedb tožnika, s tem, da bi razpisalo narok in zahtevalo dopolnitve mnenja CSD. CSD je v mnenju predlagal, da otrok preživi s tožnikom eno popoldne med tednom, ko je otrok za vikend z očetom in dva popoldneva med tednom, ko za vikend ni s tožnikom, vendar mora tožnik vsak dan po stikih zvečer otroka pripeljati na dom matere. Pogosta menjava doma, kot ga doživlja otrok, je za otroka škodljiva, ker tožnik otroka med tednom vozi v S., za otroka pa je tako dolga vožnja naporna. Tožnik otroka velikokrat ne pripelje v vrtec, ali pa ga pripelje šele sredi dopoldneva, ko že potekajo ustaljene aktivnosti v vrtcu, zato se otrok težko vklopi v aktivnosti in iz tega razloga težko sledi ostalim vrstnikom. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ustaljena praksa, da je otrok preživljal vikende z očetom od petka do nedelje, saj so običajno stiki potekali od sobote zjutraj do nedelje zvečer. Prehitra sprememba režima stikov z očetom tako glede obsega in količine pri otroku povzroča stisko. Otrok petkove popoldneve preživlja v krogu svojih vrstnikov in prijateljev. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženka praktično sama skrbela za otroka od njegovega 16 meseca. Otrok se je na toženko zelo navezal, zato stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, niso v otrokovo korist. Nepravilna je tudi odločitev, da otrok prvomajske počitnice letu 2013 preživi z očetom, saj tožnik ni dal takšnega predloga. Prvo sodišče je brez razpisa naroka odločilo, da otrok prvomajske počitnice preživi z očetom, oprlo se je na pisni sporazum z dne 2. 3. 2013, ki ni verodostojen, ker je otrok v tem času pri očetu preživel zimske počitnice in velikonočne praznike. Otrok je v lanskem letu preživel 79 dni na morju zaradi zdravstvenih težav, na ta način je toženka želela izboljšati zdravstveno stanje otroka. Odločitev o stikih v času letnih počitnic je v nasprotju z dosedanjim ustaljenim režimom in je tudi iz zdravstvenih razlogov otroku v škodo. Otrok vsako leto preživlja počitnice tudi pri babici na Korčuli.

Pritožba je deloma utemeljena.

V postopku izdaje začasne odredbe oziroma pri odločanju o utemeljenosti ugovora zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, mora sodišče izvesti tiste dokaze, s katerimi se dokazujejo relevantna dejstva in so podlaga za odločitev o (ne)utemeljenost ugovora. Tudi v postopku izdaje začasne odredbe po ugovoru je strankam treba zagotoviti pravico do izjave, običajno na način, da se razpiše narok in zasliši stranke. Le v izjemnih okoliščinah (ki v tem postopku niso izkazane) sodišče odloči o ugovoru, ne da bi razpisalo narok oziroma ne da bi zaslišalo stranke postopka. Posebej v postopkih, kjer se odloča o sporih iz razmerij med starši in otroki je pomembno, da se pri izdaji začasne odredbe v večji meri, kot je to običaj v drugih postopkih izdaje začasne odredbe, preizkusijo dejstva, ki (lahko) odločilno vplivajo na utemeljenost in vsebino začasne odredbe in s tem neposredno tudi posegajo v interese in koristi otroka, ki po 56. členu Ustave RS uživa še posebno varstvo in skrb. Pri izdaji začasne odredbe, ko se začasno odloča o stikih, je treba posebej v ugovornem postopku izvesti dokaze, na podlagi katerih bo mogoča ugotovitev, da je začasna odredba o ureditvi stikov nujno potrebna zaradi zavarovanja koristi in potreb otroka.

Iz navedenih razlogov, bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok in zahtevati od CSD, da dopolni mnenje, glede na ugovorne navedbe toženke, na kar pravilno opozarja pritožba. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje imelo podlago glede določitve stikov tožnika z otrokom vsak drug vikend od petka do nedelje v mnenju CSD, kar velja tudi za obseg stikov otroka s staršema v času letnih počitnic, bi moralo sodišče prve stopnje z dodatnimi dokazi preveriti utemeljenost ugovorov toženke. Posebej glede stikov v času letnih počitnic, bi bilo treba ugotoviti razloge, zaradi katerih je CSD predlagal, da ima tožnik stike v dveh delih, prvo sodišče pa ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih v tem delu ni upoštevalo mnenja CSD, niso pa pojasnjeni tudi razlogi, zaradi katerih prvo sodišče ni sledilo mnenju CSD, da se tudi stiki toženke z otrokom v času počitnic določijo v delih in se pri tem upoštevajo počitnice, ki jih otrok preživi na Korčuli pri babici oziroma mami toženke.

Glede stikov med tednom prvo sodišče ni imelo opore v mnenju CSD, posebej glede na razloge, ki jih navaja toženka v ugovoru, v katerem izpostavlja daljše vožnje ob stikih otroka s tožnikom, ki naj ne bi bile v korist otroku in predvsem na okoliščino, da tožnik ob takšnih stikih otroka ne pripelje v vrtec oziroma šele z nekaj urno zamudo in otrok zato zamudi večino aktivnosti, ki se odvijajo v vrtcu. Navedena okoliščina lahko negativno vpliva na otrokov razvoj, zato obstaja verjetnost, da je CSD prav iz navedenega razloga predlagal, da stiki tožnika z otrokom med tednom potekajo le v popoldanskem času. Prvo sodišče bo moralo v novem postopku z zaslišanjem strank preveriti resničnost navedenih dejstev in zahtevati od CSD, da se do navedenih ugovorov toženke bolj določno opredeli, ugovorne navedbe pa bo morda treba preveriti tudi s poizvedbami v vrtcu.

Določeni stiki v času prvomajskih praznikov, ki so bili priznani tožniku, so posledica ugotovitev prvega sodišča iz listinske dokumentacije, iz katere izhaja, da naj bi med pravdnima strankama obstajal takšen dogovor. Prvo sodišče pa je pri odločitvi v navedenem delu tudi upoštevalo, kar toženka vseskozi izpostavlja v svojih vlogah, da je bil otrok z njo ali njeno materjo na številnih potovanjih in dopustih doma in v tujini, zato je logična posledica, da je prvo sodišče odločilo, da prvomajske praznike v letu 2013 otrok preživi z očetom, ob tem, da se bodo stiki otroka s posameznim roditeljem v času praznikov ciklično spreminjali.

Iz mnenja CSD izhaja, da sta (oba) roditelja sposobna dobro skrbeti za otroka, da sta v vlogi starša odgovorna, zavzeta in naklonjena, zato pritožbeno sodišče glede na predloženo listinsko dokumentacijo zavrača vse pritožbene navedbe, s katerimi toženka oporeka tožniku sposobnost, da bo v času stikov dobro skrbel za otroka, kar velja tudi za stike, ki se izvajajo v novem okolju z novo tožnikovo partnerko. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da prvo sodišče ni imelo podlage za vsebinsko odločanje o stikih, posebej v času prvomajskih praznikov v letu 2013, ker takšnega predloga tožnik ni postavil. Začasna določitev stikov v obsegu, kot jo je izdalo sodišče prve stopnje je (bila) potrebna, saj to izhaja iz mnenja CSD, da se čim bolj natančno določijo stiki tožnika z otrokom, ker pravdni stranki teh stikov zaradi njunih hudih sporov ne moreta sporazumno določiti. Nenazadnje je tudi toženka v pripombah na mnenje CSD predlagala sodišču, da zaradi sporov med pravdnima strankama čim prej določi stike otroka z roditeljema (posebej je izpostavljala potrebo, da se določijo stiki v času prvomajskih praznikov v letu 2013), skupaj z nasprotno tožbo pa je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, ki jo je v okviru pripomb na mnenje CSD dopolnila, glede na ugovorne navedbe pa od predlagane začasne odredbe tudi deloma odstopila, glede stikov otroka s tožnikom med tednom.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo le v delu, v katerem izpodbija odločitev prvega sodišča o stikih tožnika z otrokom v času prvomajskih praznikov v letu 2013, v preostalem delu pa je pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-----------------------------------------------------------------------------------------

(1) Navedena odločitev ni izpodbijana s pritožbo.