VSM sklep Cpg 721/99

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
Stranki sami trpita stroške pritožbenega postopka.

Okrožno sodišče je s sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi toženi stranki prepovedalo vsakršno nadaljnjo uporabo šivalnega avtomata Astronic in stroja za plastifikacijo, pri čemer naj bi začasna odredba veljala še 15 dni po pravnomočnosti sodbe v tej pravdni zadevi.

Citirani sklep tožnik izpodbija s pritožbo, ki vsebuje vse tri v členu 338/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP naštete pritožbene razloge ter predlog njegove spremembe, podrejeno pa razveljavitev zaradi ponovnega odločanja na prvi stopnji. Prepričan je namreč, da je na prvi stopnji uveljavljal vse potrebne predpostavke za začasno odredbo. Stroji, ki jih po najemni pogodbi z najemodajalcem uporablja tožena stranka že več kot dve leti, se namreč obrabljajo, nastaja torej nenadomestljiva škoda. Po poteku amortizacijske dobe bodo brez vsake vrednosti, povsem iztrošeni. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je na gornjo pritožbo sicer odgovorila, vendar tak odgovor po členu 366 ZPP ni predviden. Terja povrnitev stroškov v zvezi s to vlogo.

Pritožba ni utemeljena.

Pomanjkanja razlogov za odločitev v izpodbijanem sklepu ni, in tudi ne nasprotja med razlogi ter ugotovljenimi dejstvi, kar pritožba uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Oboje bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, na tem mestu pa velja konstatirati le še to, da tudi uradoma ni bila ugotovljena nobena druga absolutna procesna kršitev iz drugega odstavka člena 339 ZPP.

Ocene izvedenih dokazov pritožbi ni uspelo izpodbiti, niti pravnih razlogov o uporabljenem pravu, h katerim pritožbeno sodišče, glede na izrecne pritožbene trditve, dodaja: Tožena stranka je na prvi stopnji pojasnila na kakšni pravni podlagi uporablja oba stroja (kot najemojemalec), ki ju v pravdi tožeča stranka iztožuje od nje, obstoj take najemne pogodbe pa ni sporen. V tej pravdi je tožnik zanesljivo dokazal obstoj terjatve proti toženki kot najemnici spornih premičnih stvari. Manj uspešen pa je bil pri izkazovanju predpostavk iz II. odstavka člena 272 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Nevarnost realizacije uveljavljane terjatve, ko jo bo uveljavil, ni, škoda, ki mu nastaja z uporabo strojev pri toženki pa ni nenadomestljiva, saj jo je mogoče nadomestiti s primerno odškodnino, ki jo lahko priglasi že v stečajnem postopku proti najemodajalcu, imela bi pa naravo stečajnih stroškov, ki se izločijo iz stečajne mase in poplačajo pred ostalimi upniki. Tožena stranka namreč plačuje najemnino, ki se zbira v stečajni masi. Razpolaganje z njo se lahko celo prepove ali omeji.

Odškodnino za neuporabo stroja je tožnik tako že priglasil v stečajnem postopku. Izročitve strojev od tožene stranke v tej pravdi praktično ne bo mogoče uveljaviti pred odločitvijo o ugotovitvi obstoja njegove terjatve v stečajnem postopku, ki je predmet obravnavanja v priloženem spisu prvostopnega sodišča pod opr. št.

IV Pg 146/96, ki pa je že od 06.05.1998 dalje prekinjen, saj pravni naslednik še ni predlagal nadaljevanje postopka, čeprav za to ni videti zadržkov.

Prepoved uporabe strojev toženi stranki bi sprožila še obilico zapletov in stroškov s hrambo in vzdrževanjem do izročitve tožniku.

Velikost, teža in občutljivost strojev bi namreč terjala hrambo v pokritih in varnih prostorih. Zapletlo bi se že pri vprašanju sklenitelja najemne pogodbe zanje. Pri tem velja pripomniti, da jih je najemodajalec uporabljal že od leta 1993 dalje in da gre torej za deloma že amortizirane stroje, omenjeni stroški hrambe in vzdrževanja pa bi njihovo vrednost dodatno obremenjevali. Hramba v prostorih tožene stranke, kjer so montirani in obratujejo sedaj, verjetno ne bi bila mogoča, ker bi tožena stranka morala imeti prostor za postavitev novih podobnih strojev. S temi razlogi je bilo odgovorjeno še na uveljavljano tretjo predpostavko izdaje začasne odredbe iz II.

odstavka člena 272 ZIZ. Ni namreč zanemarljiva škoda, ki bi s prepovedjo uporabe strojev nastala toženi stranki, saj zanje ne bi plačevala najemnine, če jih ne bi nujno potrebovala pri svoji dejavnosti. V kolikor bo tožnik v pravdi uspešen proti najemodajalcu, bo - hipotetično stroje lahko prodal ali pa oddal v najem toženi stranki, če ne bo imel boljše možnosti. Da pa tožnik strojev ne more uporabljati sam, kar je najpomembnejše upravičenje lastnika stvari, pa primarno ni mogoče pripisati toženki.

Z nadaljevanjem in zaključkom prekinjenega postopka pod opr. št. IV Pg 146/96, ki je predhodnega pomena za odločanje tudi v tem postopku, pa ima tožnik tudi možnost predlagati novo začasno odredbo, o verjetnosti obstoja njegovega zahtevka bo na matičnem področju mogoče sprejeti smelejšo in tudi relevantnejšo odločitev kot v postopku proti najemniku, ki ima stvar v posesti kot posredni posestnik in je odvisen od obsotoja sklenjene najemne pogodbe z najemodajalcem.

Na vsa zastavljena vprašanja tako v postopku pred izdajo začasne odredbe prvostopno sodišče ni bilo dolžno odgovoriti, njegovi odgovori na odločilna pa za potrebe odločanja o začasni odredbo povsem zadoščajo. Tožniku tako ni uspelo uveljaviti nobenega pritožbenega razloga, zato je prvostopna odločitev po točki 2 člena 365 ZPP potrjena, z njegovimi pritožbenimi stroški pa zato ni bilo mogoče obremeniti nasprotne stranke, tej pa stroški odgovora na pritožbo tudi ne gredo, zato ker njena vloga ni bila potrebna.