VSM sklep Cpg 164/93
ECLI:SI:VSMB:1994:CPG.164.93Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je po določilu člena 465/I ZPP štelo tožbo za umaknjeno in je zato razveljavilo izvršilni sklep. V pravočasni pritožbi tožeča stranka smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da opravi obravnavo v njeni odsotnosti. Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: V pravdnem postopku, ki je tekel po določilih za spor majhne vrednosti ( dne 5.12.1992 je stopila v veljavo novela ZPP z mejno vrednostjo spora majhne vrednosti 45.000,00 sit),je sodišče I. stopnje na naroku dne 17.3.1993 odločilo tako, da je s sklepom po določilu člena 465/I ZPP štelo tožbo za umaknjeno, ker v redu vabljena tožeča stranka ni pristopila. Določba 1. odstavka 465 člena ZPP, po kateri se šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če v sporu majhne vrednosti ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je kogentnega značaja. Pravne posledice nastanejo s samim izostankom tožnika z naroka. Vloga tožeče stranke, s katero zahteva obravnavanje v odsotnosti tožnika, ne more preprečiti posledic zakonske presumpcije o umiku tožbe. Zato je pritožba ostala brez uspeha.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑