VSRS Sklep II Ips 122/2007

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnima udeležencema ne odmeri odškodnina kot za nezazidano stavbno zemljišče za celo parc. št. ... k.o. .... Odločilo je še o stroških postopka. Kot odločilno je štelo, da je bila sporna parcela kot nezazidano stavbno zemljišče v celoti opredeljena šele z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v delu, ki ga opredeljuje usklajen predlog lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Krška vas - Obrežje (Uradni list RS, št. 27/2001, v nadaljevanju Odlok). Zato je ocenilo, da je treba odškodnino odmeriti glede na njeno namembnost pred 13. 4. 2001, in sicer delno po cenah za kmetijsko zemljišče, delno pa za nezazidano stavbno zemljišče.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta 3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom sta nasprotna udeleženca vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in sklepa nižjih sodišč spremeni tako, da nasprotnima udeležencema prisodi odškodnino za celotno parc. št. ... k.o. ... po cenah za nezazidano stavbno stališče. Navaja, da odškodnina za odvzeto nepremičnino ni bila določena po vrednosti, ki jo je le-ta imela v času izdaje sklepa v začetku razlastitvenega postopka, torej na dan 20. 2. 2002. Določitev višine odškodnine je stvar izvedencev - cenilcev, zato je sodišče, s tem ko je prezrlo izvedenski mnenje izvedencev M. J. in R. B., neupravičeno poseglo v domeno stroke. Pri lokacijski informaciji z dne 5. 12. 2005, ki naj bi opredeljevala status sporne parcele, gre za svojevoljni akt, ki ga sodišče ne bi smelo uporabiti. Lokacijski načrt za avtocesto je bil sprejet v maju 2001, Odlok pa že v aprilu 2001. Po Odloku je bila celotna parcela opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, kar dokazuje, da tudi pred sprejemom tega akta ni mogoče govoriti o ničemer drugem kot o nezazidanem stavbnem zemljišču. Odškodnino za odvzeto nepremičnino je treba ugotoviti na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča v prostorskem planu, ne pa glede na dejansko rabo zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Prav imata nasprotna udeleženca, da se odškodnina za odvzeto nepremičnino ugotovi na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča v prostorskem planu, in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa v začetku razlastitvenega postopka. Zmotno pa je njuno nadaljnje stališče, da je bila parc. št. ... k.o. ... že pred sprejetjem Odloka, objavljenega 13. 4. 2001, opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo Odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list 44/1997, v nadaljevanju ZSZ) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Za nasprotnega udeleženca je lahko merodajna le tista tržna vrednost, ki bi jo lahko dobil s prodajo zemljišča, še preden se je na podlagi prostorskega plana spremenila njegova namembnost.

7V obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče nasprotnih udeležencev že pred sprejetjem Odloka v prostorskem planu v celoti opredeljeno kot stavbno zemljišče. Nasprotno, iz lokacijske informacije za promet z zemljiščem, št. 352-01-1460/2005-343 z dne 5.12.2005 izhaja, da je bil večji del sporne parcele pred 13. 4. 2001 kmetijsko zemljišče (1. območje), manjši del pa zazidljivo stavbno zemljišče (list. št. 113 - 115). Sodišči prve in druge stopnje sta zato pri odmeri odškodnine pravilno izhajali delno iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča, delno pa iz opredelitve in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča.

8Sodišče ni z ničemer poseglo v pristojnosti izvedencev v postopku razlastitve. Nasprotna udeleženca svoje stališče o prekoračitvi pooblastil sodišča utemeljujeta s sklicevanjem na tretji odstavek 32. člena ZSZ. Citirano določilo zapoveduje le, da se v postopku za razlastitev lahko uporabi samo cenitev, ki jo je izdelal sodni izvedenec, ki ima visokošolsko izobrazbo, nikakor pa ne spreminja bistva vsebine izvedenčevega dela. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno kakšno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Izvedenec torej sodišču posreduje znanje, ki je nujno za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu, medtem ko o pravnih vprašanjih odloča sodišče. V postopku razlastitve nepremičnine je tako naloga izvedenca, da v skladu s pravili stroke, ob uporabi ustrezne metodologije in upoštevajoč konkretne okoliščine, določi odškodnino za razlaščeno nepremičnino. Vprašanje statusa razlaščene nepremičnine pa ni dejanske, ampak pravne narave (Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZureP-1, na primer v 4. točki prvega odstavka 2. člena namensko rabo definira kot tisto rabo zemljišč in objektov, ki je določena s prostorskimi akti), zato opredelitev namembnosti zemljišča ne more biti predmet izvedenskega dela. Skleniti je mogoče, da navodilo, iz katere namenske rabe zemljišča naj izvedenec izhaja pri svojem delu, ni le pravica sodišča, ampak celo njegova dolžnost, zato je revizijski ugovor v tej smeri neutemeljen.

9Zavrniti je treba tudi ugovor nasprotnih udeležencev o samovoljnosti upravnega organa pri izdaji lokacijske informacije za promet z zemljiščem. Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj O. B. je lokacijsko informacijo, ki ima značaj potrdila iz uradne evidence, v predpisani obliki in v mejah svoje pristojnosti izdal v skladu z 80. členom ZureP-1, zato dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP).

10Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).