VSRS Sodba G 9/2009

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi stroške postopka v zvezi s tožbo.

Postopek pred Agencijo za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencijo).

1Agencija je z uvodoma navedeno odločbo odločila, da tožeči stranki ne izda dovoljenja za opravljanje funkcije članice uprave v A. d.d.

Postopek sodnega varstva (s tožbo v upravnem sporu) pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnim sodiščem).

2Tožeča stranka je odločbo Agencije izpodbijala iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se smiselno uporabi za postopek sodnega varstva, če z ZZavar ni drugače določeno (drugi odstavek 281. člena ZZavar). Prvenstveno je predlagala odpravo izpodbijane odločbe in odločitev o stvari (izdaji dovoljenja), podrejeno pa odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve Agenciji v ponoven postopek. Pri tem je priglasila stroške postopka s tožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Agencija je v odgovoru prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe. Pri tem ni priglasila stroškov postopka z odgovorom na tožbo.

4Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi (kot odgovor na navedbe Agencije) dopolnila svoje navedbe.

Relevantna zakonska določba (24. člena ZZavar o pogojih za člana uprave zavarovalne delniške družbe).

5»(1) Član uprave zavarovalne delniške družbe je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;

2da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja, izdaje tajnih podatkov ali povzročitve splošne nevarnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.(1)

(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija od kandidata za člana uprave zavarovalne delniške družbe, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.«

Tožba ni utemeljena.

6Za člana uprave zavarovalne delniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe (prvi odstavek 25. člena ZZavar), in to v določeni, konkretni zavarovalnici. Zato Agencija pri odločanju o izdaji dovoljenja presoja, ali kandidat(ka) izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije člana(ice) uprave zavarovalnice, za katero je vložil(a) zahtevo za izdajo dovoljenja, in ne katerekoli zavarovalnice.(2)

7Agencija je tako v tej zadevi presojala, ali je tožeča stranka ustrezno strokovno usposobljena (ali ima zadostna teoretična znanja za vodenje zavarovalnih poslov) ter ali ima ustrezne lastnosti in izkušnje (ali ima zadostna praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne kvalificirane izkušnje(3)). Pri tem je upoštevala, da gre pri »kvalificiranih izkušnjah« za izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice, vodenju podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica ali vodenju drugih primerljivih poslov; pri »drugih primerljivih poslih« pa za pravni standard, kateremu mora v vsakem posamičnem primeru dati (konkretno) vsebino.

8Zakonodajalec je z navedeno zakonsko ubeseditvijo Agenciji pri odločanju o izdaji/zavrnitvi dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v zavarovalni delniški družbi omogočil določeno polje svobode. Vendar pa se mora Agencija v tem polju ravnati po pravilih stroke [in morebitne prakse]; posebej pa mora paziti, da ne ravna arbitrarno.(4) To pomeni, da se mora presoja Agencije izvrševati v mejah in v skladu z namenom, zaradi katerega ji je to zakonsko pooblastilo podeljeno.(5)

9Zakonodajalec z navedeno odprto zakonsko ubeseditvijo očitno ni želel določiti končnega oziroma zaključenega kroga kandidatov, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar. Vendar pa je izpolnitev pogoja glede kvalificiranih izkušenj v primeru konkretne zavarovalne delniške družbe očitno vezal na vodenje poslov (velikega) poslovnega subjekta oziroma organizacije kot take ali njenega organizacijskega dela, ki vključuje predvsem temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij.(6) Vodenja poslov zavarovalnice namreč ne gre enačiti z vodenjem zavarovalnih poslov, ki so po ZZavar opredeljeni »kot sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj« (prvi odstavek njegovega 2. člena), ter do opravljanje katerih je upravičena samo »zavarovalnica« (1. točka prvega odstavka njegovega 3. člena)(7).

10Tožeča stranka je v zvezi z navedenim posebej izpostavila funkcijo sekretarke uprave, hkratno vodenje splošne in kadrovske službe ter zastopanje zavarovalne delniške družbe. Vendar pa ji je Agencija v izpodbijani odločbi (ponovno pa v odgovoru na tožbo) pravilno pojasnila, da navedenega ni mogoče primerjati z obsegom poslovanja pozavarovalnice in dolžnostmi člana uprave zavarovalne delniške družbe (iz 26. člena ZZavar)(8). Zakonsko besedilo namreč govori o vodenju poslov, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti, pač pa poslovodenje, torej vodenje zavarovalnice ali primerljivega podjetja.(9)

11Pri presoji standarda »zadostnih praktičnih izkušenj za vodenje [zavarovalnih] poslov« Agencija nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje »primernosti« s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v odločbi Agencije.(10) Ta je na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala v času odločanja, po oceni Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključila, da tožeča stranka nima zadostnih izkušenj za vodenje poslov A. d.d. Razlogi Agencije za takšno odločitev v izpodbijani odločbi so razumljivi, sprejemljivi in ustrezno obrazloženi. Zato(11) jih Vrhovno sodišče dodatno ne utemeljuje.

12Agencija se v izpodbijani odločbi ni posebej opredelila do »usposabljanj [tožeče stranke] pri največjih in najuglednejših svetovnih pozavarovalnih družbah, kot so Swiss Re, Munich Re [in] AON« niti do njenega »članstva v nadzornih svetih oz[iroma] upravnih odborih v odvisnih oz[iroma] povezanih družbah (T.(12), M. [in] S.«. Vendar pa ji tega ni bilo treba, saj navedeno (glede na ugotovitev Senata, na podlagi dokaznega postopka, da »vložnica ne izpolnjuje pogoja štiri[h] let kvalificiranih izkušenj«) ni bilo bistveno za odločitev. Ne glede nato pa je njena opredelitev razvidna iz konteksta celotne obrazložitve izpodbijane odločbe.

13»Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov zavarovalne delniške družbe« (tretji odstavek 25. člena ZZavar). Predstavitev torej ni obvezna, niti potrebna, če lahko Agencija o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalne delniške družbe odloči na podlagi listin iz drugega odstavka 25. člena ZZavar in drugih podatkov, s katerimi razpolaga (peti odstavek 25. člena ZZavar). Zato neoprava predstavitve vodenja poslov s strani tožeče stranke v konkretnem primeru ne predstavlja kršitve postopka (pred Agencijo).

14Tožeča stranka je tako v tožbi kot v pripravljalni vlogi zatrjevala, da ji Agencija ni omogočila izvedbe predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja bivšega predsednika in člana uprave ... A. d.d.., »ki bi lahko, med drugim, izpovedala tudi o obsegu \'izkušenj glede vodenja poslov\', ki jih je tožeča stranka pridobila v času opravljanja del in nalog na delovnem mestu sekretar uprave«. Pri tem ne gre za nedovoljena nova dokaza v postopku sodnega varstva (po 285. členu ZZavar), saj je tožeča stranka zaslišanje D. D. in mag. I. I. (čeprav le »v primeru potrebe po dodatnih pojasnilih predloženih listinskih dokazov«) predlagala že v odgovoru na sklep [Agencije] o dopolnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije članice uprave (glej zadnji odstavek na njegovi 17. strani), temveč gre za nepotrebna dokaza v postopku pred Agencijo (drugi odstavek 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZSUP) v zvezi z drugim odstavkom 266. člena ZZavar), saj je bila zadeva po oceni Agencije (kateri Vrhovno sodišče pritrjuje) že dovolj razjasnjena z listinskimi dokazi(13).

15Tožeča stranka se je v tožbi (v zvezi z očitkom arbitrarnosti Agencije) konkretno sklicevala na mag. K. K., ki naj bi »pred pridobitvijo dovoljenja za opravljane funkcije član[ice] uprave v zavarovalni delniški družbi n[e] imel[a] delovnih izkušenj na poslovodni funkciji v zavarovalni delniški družbi«. Vendar pa gre pri tem za nedovoljeno navedbo novega dejstva v postopku sodnega varstva (po 285. členu Zzavar).(14)

16Končno je tožeča stranka očitala Agenciji, da njene odločbe ni mogoče preizkusiti, ker iz nje ni razvidno, »katerega pogoja ni izpolnila«. Vendar pa tudi ta očitek ni utemeljen, saj iz (predzadnjega odstavka B. točke obrazložitve na 7. strani) izpodbijane odločbe jasno izhaja, da tožeča stranka »ne izpolnjuje pogoja štiri[h] let kvalificiranih izkušenj (iz 1. točk[e] prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZZavar)«.

Odločitev o tožbi.

17S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tožbene navedbe, ki so bile (po njegovi materialnopravni presoji) bistvenega pomena na odločitev. Če na katere od njih ni odgovorilo izrecno, pa je odgovor razviden iz konteksta celotne obrazložitve.

18Ker tožba po navedenem ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo (1. točka izreka).

19Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sama trpi stroške postopka v zvezi s tožbo (2. točka izreka).

------

Op. št. (1): Drugi odstavek 24. člena ZZavar se je do novele ZZavar-B (Ur. l. RS, št. 50/2004 z dne 6. 5. 2004), ki je začela veljati 7. 5. 2004, glasil:

»Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.«

Glede razlage navedenega besedila glej razloge (zadnji odstavek obrazložitve) sodbe Vrhovnega sodišča G 12/2003 z dne 10. 5. 2005.

Op. št. (2): Primerjaj razloge (9. točko obrazložitve) sodbe Vrhovnega sodišča G 9/2005 z dne 16. 5. 2006.

Op. št. (3): Pri štiriletnih kvalificiranih izkušnjah ne gre več za predpostavko domneve o izpolnitvi pogoja iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar (drugi stavek drugega odstavka 24. člena ZZavar – ZZavar-A), temveč za eno od kumulativno predpisanih predpostavk izpolnitve pogoja iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZZavar (drugi odstavek 24. člena ZZavar-B – ZZavar-H). Ker je besedilo spremenjenega drugega odstavka 24. člena ZZavar, da »je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov«, se pač več ne »šteje [domneva], da kandidat za člana uprave izpolnjuje pogoj ustrezne strokovne usposobljenosti ter ima lastnosti in izkušnje[,] potrebne za vodenje poslov zavarovalnice, v primeru, če ima zadostna teoretična in praktična znanja ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov«, kot je to v obrazložitvi k 12. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-B) zapisala Vlada Republike Slovenije (glej PDZ, št. 40/2004 (nujni postopek - EPA 1210 - III - str.3)).

Op. št. (4): Glej razloge (6. točko obrazložitve) sodbe Vrhovnega sodišča G 10/2007 z dne 11. 11. 2008.

Op. št. (5): »Zaradi pomembnosti zavarovalništva je z zakonom vzpostavljena zahteva, da opravljajo funkcije članov uprav zavarovalnic le osebe z ustrezno strokovno usposobljenostjo ter lastnostmi in izkušnjami za vodenje (poslov), to je visoko specializirani strokovnjaki, ki so dolžni poslovati po visokih strokovnih standardih. Te osebe morajo namreč s svojo strokovno usposobljenostjo in z izkušnjami (ter osebnimi lastnostmi) zagotavljati, da bodo svojo funkcijo opravljale tako, da bo na zavarovalniškem trgu zagotovljeno transparentno, učinkovito in zakonito poslovanje« (iz 6. točke obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča G 10/2007 z dne 11. 11. 2008).

Op. št. (6): Tako naj bi bilo pod vodenje poslov mogoče enakovredno uvrstiti (subsumirati) tudi vodenje posameznih organizacijskih delov (sektorjev, služb in podobno), saj je pod pojem vodilnih oziroma vodstvenih delavcev poleg članov uprav v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah mogoče uvrstiti tudi vodilne delavce na izvršnih položajih znotraj poslovnih subjektov oziroma organizacij (če njihov položaj vključuje temeljne prvine poslovnih in vodstvenih funkcij). O tem glej prispevek mag. Miloš Časa »Pogoji za člana uprave zavarovalnice – Uporaba 24. in 25. člena [Z]akona o zavarovalništvu«, Pravna praksa, št. 42/2003, str. 10.

Op. št. (7): Tudi »podružnica tuje zavarovalnice« (2. točka prvega odstavka 3. člena ZZavar) in »zavarovalnica države članice« (3. točka prvega odstavka 3. člena ZZavar), kar pa v kontekstu obravnavane zadeve ni pravno relevantno.

Op. št. (8): »Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti, da zavarovalna delniška družba posluje v skladu z določili tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne delniške družbe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, pri čemer morajo upoštevati tudi dobro prakso obvladovanja tveganj« (prvi odstavek 26. člena ZZavar).

»Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je zavarovalna delniška družba izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zavarovalna delniška družba obvladuje tveganja« (drugi odstavek 26. člena ZZavar).

»Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja zavarovalne delniške družbe in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi« (tretji odstavek 26. člena ZZavar).

»Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti, da zavarovalna delniška družba vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča Agencijo za zavarovalni nadzor v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi« (četrti odstavek 26. člena ZZavar).

Op. št. (9): Primerjaj razloge (8. točko obrazložitve) sodbe Vrhovnega sodišča G 9/2005 z dne 16. 5. 2006.

Op. št. (10): Glej razloge (7. točko obrazložitve) sodbe Vrhovnega sodišča G 10/2007 z dne 11. 11. 2008.

Op. št. (11): Na primer razloga, da »je zakonodajalec zaradi zagotovitve trdnosti (stabilnosti) zavarovalništva ter varstva zavarovancev, zaradi posebnega statusa zavarovalništva, ki predstavlja pomemben makroekonomski interes vsake države, tudi s specialnimi določbami ZZavar določil strožje pogoje za imenovanje članov uprav zavarovalnih delniških družb, kot ti sicer veljajo za člane uprav drugih gospodarskih družb« (zadnji odstavek obrazložitve na 6. strani izpodbijane odločbe).

Op. št. (12): Članstvo v T. ni bilo navedeno v 2.2. točki Obrazca CV-AZN k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, pozavarovalnice, družbe za vzajemno zavarovanje in pokojninske družbe, niti v odgovoru (z dne 5. 12. 2008) na sklep [Agencije] o dopolnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

Op. št. (13): V odgovoru na tožbo je Agencija sicer navedla, da »zaslišanje članov uprave ... ne bi pripomogl[o] k drugačni končni odločitvi« (glej zadnji stavek K točki 13 tožbe na njegovi 6. strani). Vendar to ne vpliva na dejstvo, da neizvedba predlaganega zaslišanja v konkretnem primeru ne predstavlja kršitve postopka (pred Agencijo).

Op. št. (14): Iz odgovora na tožbo (glej zadnji odstavek K točkam 8 do 10 tožbe na 5. njegovi strani) izhaja, da je imenovana oseba »izkazala več kot štiri leta kvalificiranih izkušenj na delovnih mestih izvršn[e] direktor[ice] za trženje, izvršn[e] direktor[ice] za poslovanje s strankami, direktor[ice] trženja osebnih zavarovanj in pomočni[ce] direktorja podružnice«.