VSRS Sodba II Ips 145/2004

Revizija se zavrne.
Tožeča stranka trpi sama svoje revizijske stroške.

Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da mora tožena stranka plačati odškodnino za dne 25.12.1996 uničene gobe, radiatorja, pipo in prezračevalna lončka, saj predstavlja uničenje navedenih stvari zavarovalni primer po sklenjeni zavarovalni pogodbi. Splošne pogoje za požarno zavarovanje P-94 (v nadaljevanju: Pogoji), pod katerimi je imel tožnik zavarovano proizvodno halo za gojenje gob, vso opremo s stroji in aparate ter zaloge gob, je razlagalo tako, da pomeni vdor hladnega zraka skozi odprtine v strehi, ki jih je napravil vihar, neposredno škodo zaradi viharja.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Menilo je, da ni nikakršnih razlogov, ki bi utemeljevali zaključek, da hladnega zraka ni moč šteti za stvar v smislu četrtega odstavka 4. člena Pogojev, po katerem je krita škoda zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprtino, ki jo je napravil vihar.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sodbe. Zmotno uporabo materialnega prava vidi v zmotni presoji, da zavarovanje krije tudi vtoževano škodo. Ni šlo za neposredno delovanje viharja, saj ta ni uničil ne ogrevalnega sistema, ne gob, marveč je to povzročila zmrzal.

Definicija viharja pove, da gre za škodo, ki jo povzroči veter. Na ogrevalna telesa in gobe tudi niso padli kakšni predmeti, ki bi jih vrgel veter nanje. Hladnega zraka ni mogoče šteti za stvar v povezavi z določbo zavarovalnih pogojev o zanašanju v zgradbo različnih padavin in stvari. Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbeno navedbo, da hladen zrak ni povzročil nikakršne neposredne škode, ker sta to storila šele postopno ohlajevanje in zmrzal.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo vrhovno sodišče zavrže kot nedopustno, ker uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali jo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Očitana procesna kršitev, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na trditve, da ni šlo za "neposredno delovanje viharja in da sta šele postopno ohlajevanje in zmrzal povzročila vtoževano škodo", ni podana. Res mora pritožbeno sodišče presoditi navedbe pritožbe, vendar le takšne, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Za rešitev tega spora pač ni pomembna okoliščina, ali je škoda nastala trenutno ali s postopnim ohlajevanjem, kot, denimo, ne bi bilo pomembno, ali bi neka stvar propadla zaradi tega, ker bi se takoj zmočila ali pa bi moča postopno napredovala, če bi skozi odprtine, ki jih je napravil vihar, deževalo (kar je očitno krito po 1. točki četrtega odstavka 4. člena Pogojev).

Nižji sodišči sta materialno pravo pravilno uporabili, ko sta šteli, da je bila škoda, ki jo je doživel tožnik na svojem premoženju, krita s sklenjenim zavarovanjem.

Tožnik je imel pod omenjenimi Pogoji zavarovano proizvodno halo za gojenje gob, vso opremo s stroji in aparati in zaloge gob, kot to sledi iz zavarovalne police. Zavarovanje zajema med drugimi nevarnostmi tudi vihar (prvi odstavek 1. člena Pogojev). Zavarovanje krije škodo, ki je posledica nevarnosti, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub), kot to določa četrti odstavek 1. člena Pogojev.

Med strankama ni sporno, da je škoda nastala zaradi viharja, ko je skozi odprtine na strehi, ki jih je povzročil, prodrl v halo mrzel zrak, zaradi katerega so zmrznile voda v radiatorjih in gobe. V smislu pravkar citirane uvodne določbe Pogojev je očitno, da je šlo za neposredno škodo na opremi in zalogi.

Nadalje v zvezi z nevarnostjo viharja določajo Pogoji, da krije zavarovanje le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar (tretji odstavek 4. člena), pri čemer zavarovanje ne krije škode zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar (1. točka četrtega odstavka 4. člena). Slednje pomeni, da je krita škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin ali drugih stvari skozi odprtine, ki jih je napravil vihar. Stališče izpodbijane sodbe, da gre za enak položaj ali posledico, če skozi takšno odprtino prodre mrzel zrak, ali pa dež, sneg ali toča, je pravilno. Nesprejemljiva je revizijska trditev, da vihar ni uničil ogrevalnega sistema niti gob. Takšno gledanje je nedopustno poenostavljeno, saj na primer, če bi prišlo do škode na opremi in zalogah zaradi toče, ker bi padala skozi razkrito streho, bi po revizijski logiki lahko trdili, da je ni povzročil vihar, marveč "zgolj" toča. Jasno pa je, da je tudi takšna škoda krita z zavarovanjem, saj je ta, kot sledi iz citiranih pogojev, izrecno omejena in zajeta.

Pravkar povedano velja tudi za trditev, da je vihar veter in da veter ni povzročil vtoževane škode ter da kritina ni padla na ogrevalna telesa in gobe. Takšno sklicevanje na rizike, ki niso povezani s tu obravnavanim problemom, ni produktivno.

Reviziji ni mogoče pritrditi, da pojem "druge stvari", naveden v pogojih poleg dežja, toče ali snega kot povzročiteljev škode v zvezi z viharjem, ne zajema tudi vdora hladnega zraka - ker "gre pri pojmu stvari za nekaj predmetnega, stvarnega, hladnega zraka pa ni mogoče šteti za stvar". Slej ko prej stvari v povezavi z obravnavanim problemom ne gre razumevati v stvarnopravnem marveč v fizičnem pogledu. Stvar je (po SSKJ) tisto, kar je, kar obstaja in se pojmuje kot enota. Zraka kot (spet po SSKJ) zmesi plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje, oziroma zmesi, ki obdaja zemeljsko površino, ni mogoče izključiti iz pojma stvari (zrak je mogoče segreti, ohladiti, prečistiti, stisniti, speljati itd.). Glede na povedano menda gre pri njem za nekaj stvarnega, kar mu sicer revizija oporeka. Če bi sledili revizijskemu razglabljanju, potem niti vihar in njegovi učinki ne bi bili med zavarovanimi nevarnostmi (pa so), saj vihar ni nič drugega kot močen veter, veter pa premikajoči se zrak. Tudi tu ni nič "predmetnega, stvarnega". Tožena stranka pa po drugi strani ne pove, kaj naj bi bile "druge stvari". Predmeti, ki jih vrže vihar, so zajeti že s tretjim odstavkom 4.

člena Pogojev. Obravnavani revizijski pomisleki torej niso takšni, da bi jih moglo sodišče upoštevati.

Po prepričanju revizijskega sodišča sta sodišči dali pravi pomen izrazu "drugih stvari" tako, da vključuje tudi vdor mrzlega zraka. Pri tem sta uporabili metodo sklepanja po podobnosti saj je mrzel zrak po svojih učinkih lahko podoben snegu in toči in končno tudi dežju, zlasti kar zadeva zdaleč prevladujoči obseg škode na gobah. Pa tudi metoda namenske razlage je pripeljala do takšnega rezultata:

zavarovanca zavarovati tako pred neposrednimi učinki viharja (na primer odkrivanje streh) in škodami, ki jih povzročijo zaradi viharja podrte stvari ali predmeti, ki jih nosi vihar (tretji odstavek 4. člena Pogojev), kakor tudi pred škodami, ki jih povzročijo padavine, mrzel zrak, vročina, ki priletijo ali prodrejo skozi odprtine, ki jih je napravil vihar (1. točka četrtega odstavka 4. člena Pogojev).

Sicer pa če bi tožena stranka hotela izključiti obravnavani riziko iz zavarovalnih pogojev, ki jih je sestavila, bi morala to izrecno navesti kot izključitev, ali pa pojem "drugih stvari" natančneje opredeliti. Nejasnosti v formularnih pogodbah gredo v škodo njihovim sestavljalcem (100. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Izraz "druge stvari" je gotovo raztegljiv pojem, vendar sodišči s svojo razlago nista prestopili meje razumnega v kontekstu zavarovalne pogodbe in Pogojev ter konkretne določbe 1. točke četrtega odstavka 4. člena le-teh s tem, da ta zajema vse atmosferilije (vse fizikalno in kemično delujoče stvari v spodnjih plasteh atmosfere) in tako tudi mrzel zrak, ki prodrejo skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.

Uveljavljana revizijska razloga nista podana. Zato je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških tožene stranke je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP), odločitev o revizijskih stroških tožeče stranke pa temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru na revizijo niso pripeljale k razjasnitvi zadeve in tako njenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih.