VSRS Sklep Cpg 3/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka 1. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 13.11.2006 na podlagi 38. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvršitvi odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba“ – v nadaljevanju BU) potrdilo oziroma razglasilo izvršljivost plačilnega naloga italijanskega sodišča „Tribunale di Udine.“

2Plačilni nalog italijanskega sodišča je bil dolžniku vročen dne 05.06.2004, in ker ni bila vložena pritožba, je bil dne 06.10.2004 v Italiji razglašen za izvršljivega.

3Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 22.03.2007 zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o potrditvi izvršljivosti plačilnega naloga. Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo.

Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba 4. Nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in sklep o potrditvi izvršljivosti razveljavi.

5V pritožbi navaja, da je zoper plačilni nalog italijanskega sodišča pravočasno vložil ugovor, o katerem pa ni bilo odločeno. Kljub temu je italijansko sodišče razglasilo izvršljivost plačilnega naloga. Takšno postopanje naj bi bilo v nasprotju z načelom enakega varstva pravic in s slovenskim pravnim redom. Kršene naj bi bile tudi določbe o pristojnosti sodišča.

6Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

Razlogi za zavrnitev pritožbe 7. Sodišče, pri katerem se vloži pravno sredstvo, zavrne razglasitev izvršljivosti oziroma prekliče razglasitev izvršljivosti samo na podlagi kakšnega izmed razlogov iz členov 34 in 35 BU. Tuje sodne odločbe ne sme preverjati glede vsebine (prvi in drugi odstavek 45. člena BU).

8Nasprotnemu udeležencu je bil plačilni nalog italijanskega sodišča vročen dne 05.06.2004, izvršljivost pa je bila razglašena dne 06.10.2004. Izvršljivost sodne odločbe po pravu države izvora je formalna predpostavka, ki mora biti izpolnjena skladno z 38. členom BU, in je v konkretnem primeru tudi podana. Preizkus, ali je italijansko sodišče pravilno potrdilo izvršljivost svoje odločbe, pa presega meje preizkusa iz 34. in 35. člena BU. Izvršljivost sodne odločbe v državi izvora se ugotavlja po postopku, ki je povsem odvisen od pravil države izvora. Postopkovna pravila, ki se sicer razlikujejo od slovenske pravne ureditve, zaradi tega niso v (očitnem) nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Tudi iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da „v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.“(1) V kolikor je po mnenju nasprotnega udeleženca v postopku pred italijanskim sodiščem prišlo do napake, bi jo moral uveljavljati v tistem postopku, v katerem je bila napaka storjena.

9Možen razlog za zavrnitev priznanja izvršljivosti tuje sodne odločbe je skladno s 35. členom BU tudi ta, da pristojnost tujega sodišča nasprotuje določbam BU o izključni pristojnosti. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi takšne kršitve ni bilo. Gre za pogodbeno obveznost, za katero v BU ni določene izključne pristojnosti. V kolikor ni določene izključne pristojnosti, je pristojnost držav odvisna od njihovih notranjih pravil in se ne presoja v postopku priznanja izvršljivosti tuje sodne odločbe.

10Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 366. in 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS št. 131/2003 s spremembami – ZNP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

------.------

Op. št. (1): Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi C-38/98, sodba z dne 11.05.2000, Renault proti Maxicar.