VSRS Sklep XI Ips 50/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavržeta.

1Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je z uvodoma navedenim sklepom obdolžencu podaljšal pripor, ki je bil odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), za dva meseca. Višje sodišče v Celju je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno. 2. Zoper sklep drugostopenjskega sodišča sta obdolženec in njegov zagovornik vložila zahtevi za varstvo zakonitosti, v katerih sta navedla, da priporni razlog ponovitve nevarnosti ni podan, prav tako tudi ni podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja. 3. Na zahtevi za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec dr. Z.F., ki meni, da zahtevi nista dovoljeni, zaradi česar Vrhovnemu sodišču predlaga, da ju zavrže. 4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila. 5. Po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru po vložitvi obtožnice. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženca in njegovega zagovornika na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.