VSL sklep Cst 93/2014

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju (ponovno) izdalo soglasje za oddajo v najem v izreku sklepa navedena tovorna vozila.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot je bilo ugotovljeno že v sklepu Cst 440/2013, sporna tovorna vozila niso last stečajnega dolžnika, pač pa leasingodajalca S., d. o. o., ki je tudi prijavil izločitveno pravico na tem premoženju. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu kot trenutno odkupno vrednost vozil upoštevalo 87.147,96 EUR, vrednost premoženja, ki je predmet najema pa je ocenjena na 181.800,00 EUR. V celoti je sledilo upraviteljevim navedbam, da stečajna masa ne bo obremenjena z obroki leasinga, po odplačilu leasinga pa bodo tovorna vozila in prikolici prešli v last stečajnega dolžnika in s tem v stečajno maso. Ekonomski interes oziroma upravičenost najema upravitelj in posledično sodišče prve stopnje vidita zlasti v pozitivni razliki, ki bo nastala med oceno vozil in višino preostanka dolga.

5Višje sodišče pritrjuje utemeljenim pritožbenim opozorilom, in sicer, da je bila vrednost cenitve vozil podana 30. 8. 2013, najemna pogodba podpisana 26. 7. 2013 in pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med leasingodajalcem in porokom 12. 7. 2013. Že zgolj takšno zaporedje dogodkov ne daje opore za zaključek, da ocena o ekonomski upravičenosti posla temelji na zanesljivih podatkih. Upravitelj je najemno pogodbo podpisal prej, predno je imel na voljo cenitev vozil, cenilec pa stanja vozil ni mogel osebno preveriti (še vedno ni jasno, zakaj ne) ter je cenitev opravil na podlagi informacij, ki jih je (med drugim) pridobil od stečajnega dolžnika in upravitelja. Takšno postopanje vzbuja najmanj dvom o verodostojnosti podatkov, v nobenem primeru pa ne daje opore za preverjanje njihove pravilnosti.

6Prav tako pritožba utemeljeno opozarja, da ne iz izpodbijanega sklepa, in niti iz upraviteljevega poročila ne izhaja, da bi pri oceni ekonomske upravičenosti posla upravitelj upošteval enoletno amortizacijo vozil. Sporna najemna pogodba se sklepa za navedeno dobo, zaradi česar ocena ekonomskega interesa oziroma upravičenost najema ni mogoča zgolj na podlagi matematično izračunane pozitivne razlike, ki bi nastala med ocenjeno vrednostjo vozil in višino preostanka dolga, še zlasti, ker končne prodajne cene ni mogoče natančno določiti. Zgolj v primeru, da bo predmetno premoženje po celotnem poplačilu s strani poroka prešlo v stečajno maso in bi bilo ob upoštevanju amortizacije tudi prodano za predvideno ceno, bi bilo mogoče govoriti o ekonomski upravičenosti predmetnega najema, pa še to ob dodatnem pogoju, da porok ne bo priglasil svoje terjatve. Sporni najem je brezplačen, pri čemer upravitelj ne izključuje možnosti, da bo porok naknadno prijavil svojo terjatev v stečajni postopek. Ob vsem tem pa ne gre spregledati niti dejstva, da je upravitelj vozila dal v najem povezani osebi. Upoštevajoč navedeno in iz vidika brezplačnega najema oziroma najema brez kakršnegakoli nadomestila, je ekonomska upravičenost najema še vedno vprašljiva, oziroma niti v ponovljenem postopku ni bila ustrezno pojasnjena.

7Višje sodišče zato pritrjuje pritožbenim opozorilom o vprašljivi ekonomski upravičenosti izpodbijanega posla, glede na to, da vrednosti vozil, na kateri temelji ekonomičnost izpodbijanega posla, niti v ponovljenem postopku ni mogoče preveriti, prav tako pa ni jasno, zakaj upravitelj vozila daje v brezplačen najem. Še vedno tudi ni jasno, zakaj vozil ni mogoče oceniti na podlagi osebnega preverjanja stanja.

8Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno preveriti pritožbena opozorila in v zadevi ponovno odločiti. Pri tem višje sodišče še opozarja, da zgolj nekritično povzemanje upraviteljevih pojasnil, brez vsakršne lastne ocene sodišča o upravičenosti najema, za odločitev ne more zadoščati.