VSK Sklep CDn 114/2017

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor nasprotne udeleženke O. O. V. M. in potrdila sklep Dn 9886/2016 z dne 29. 1. 2016. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica pri uvodoma navedeni nepremičnini dovolila vpis zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 590/2015 in sicer pri osnovnih pravnih položajih O. O. V. M. (lastninska pravica do 4/5) in pri osnovnem pravnem položaju B. B. K. (lastninska pravica do 1/5).

Nasprotna udeleženka v pritožbi zatrjuje, da je je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb materialnega in procesnega prava in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Kolikor je mogoče razbrati iz vsebine pritožbe, sodišču očita, da ji je izpodbijani sklep vročilo v polovičnem izdelku treh strani, brez četrte strani ter da je kršilo načelo formalnosti iz 124. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ker je dvakrat odločalo o isti sporni prodajni pogodbi za isto stanovanje. Pritožnica omenja predlog za zemljiškoknjižni vpis Dn 207500/2014 in navaja, da je drugi zemljiškoknjižni predlog z dne 26. 9. 2014 in sklep z dne 9. 10. 2014, opravilna številka Dn 328172009 (pravilno po vsej verjetnosti Dn 3281/2009, op. sodišča), opr. št. Dn 8400/2014 , opr. št. Dn 9904/2016, dokaz v spisu ZK), sodišče izdalo na podlagi iste prodajne pogodbe za stanovanje z dne 30. 7. 2014 z istim imenom B. K.. Ne v prvem ne v drugem predlogu in sklepu ni priložena izjava o neuveljavljanju predkupne pravice oziroma soglasje pritožnice. Pritožnica se v nadaljevanju sklicuje na vsebino kupoprodajne pogodbo pravnega prednika K. in S. z dne 22. 12. 1999. Zatrjuje, da je ugovarjala zoper vse sodne akte le od 24. 2. 2016, da so ji bile pred nastankom pogodbe z dne 30. 7. 2014 vse informacije nedopustne, le te bi omogočile nakup in pravno uskladitev idealnega deleža do 5/5. Stavba enodružinska hiša ni vknjižena v zemljiško knjigo. B. B. Končan je vložil dva predloga za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, predhodno pa predlog s prilogo prodajne pogodbe za stanovanje z dne 30. 7. 2014. Oba predloga in pogodba so po vsebini pogodbe sami s sabo v nasprotju. Predlagatelj tudi ni izkazal pogojev za priposestovanje lastninske pravice na idealnem deležu do 1/5. Sodišče je v nasprotju z ZZK-1 in Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL) izdalo Odredbo za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine. Odredbo je izdalo 11. 1. 2016, štiri dni pred elektronskim predlogom, obvestilom ID predloga 4759840, brez druge strani in EMŠO pritožnice. Pogoji za vpis iz 148. člena ZZK-1 niso v celoti izpolnjeni. Pritožnica navaja še, kaj je vsebina predloga Dn 9886/2016.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pritožnici pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre v tej zadevi za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi 15. člena ZVEtl, ki določa, da mora nepravdno sodišče v začetem postopku za vzpostavitev etažne lastnine nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če predlagatelj ali predlagateljica (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) v zemljiški knjigi ni sam predlagal takšne zaznambe. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče preverilo pogoje za vpis zaznambe in ugotovilo, da so izpolnjeni, to pa je v izpodbijanem sklepu nasprotni udeleženki tudi jasno in pravilno obrazložilo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, pritožba nasprotne udeleženke pa zoper te razloge nima jasnih in konkretnih protiargumentov. Nerazumljiva je njena trditev, da je prejela le del izpodbijanega sklepa, brez četrte strani, saj ima sklep le tri strani. Nejasne so tudi pritožbene trditve o dvakratnem odločanju, pri čemer nasprotna udeleženka svoji pritožbi ni priložila listin v zvezi z zemljiškoknjižnimi postopki, na katere se sklicuje. Iz podatkov za čas elektronsko vodenih postopkov pa je razvidno, (1.) da se postopek Dn 207500/2014 ne nanaša na istovrsten vpis, temveč na vpis solastninske pravice B. B. K. na podlagi prodajne pogodbe z dne 30. 7. 2014, (2.) da se zadeva Dn 8400714 ne nanaša na nepremičnino, ki je predmet tega postopka, (3.) postopek Dn 9904/2016 pa je začet zaradi zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani II N 590/2015, torej ne gre za isto zaznambo, kot v tej zadevi. Navedene zadeve ne predstavljajo ovire za vsebinsko odločanje v tem zemljiškoknjižnem postopku in v kolikor pritožnica meni drugače, nima prav.

Sodišče prve stopnje je odgovorilo je tudi na ugovorne navedbe, s katerimi je nasprotna udeleženka problematizirala status B. B. K. kot upravičenega predlagatelja nepravdnega postopka oziroma lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet postopka. Pravilno je pojasnilo, da te navedbe za zemljiškoknjižni postopek niso pravno pomembne in da jih lahko nasprotna udeleženka uveljavlja kvečjemu v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče zgolj preverja, ali so podani formalni pogoji za predlagani vpis, ki jih določa ZZK-1. Kolikor je mogoče razumeti pritožbo, nasprotna udeleženka ponovno izpostavlja vprašanje (so)lastnine nje in B. B. K. in zato s tem delom navedb ne more uspeti.

Ker tudi uradoma opravljeni preizkus ni pokazal relevantnih kršitev zemljiškoknjižnega sodišča, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).