VSL sodba IV Cp 829/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 10. 12. 1977 sklenili pravdni stranki, in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2Zoper takšno sodbo se v laični pritožbi brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženka. V pritožbi opisuje, kako živi od razpada življenjske skupnosti s tožnikom. Pojasnjuje, da sicer soglaša z razvezo zakonske zveze, a da naj se prej zaključi sodni postopek glede uporabnine in se toženki omogoči nemoteno bivanje ter uporaba skupne nepremičnine. Pritožnica predlaga, da se „sklep o razvezi zakonske zveze preloži za določen čas, po sprejetju dogovora oz. sklepa o delitvi premoženja“.

3Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče v skladu z določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica ne izpodbija, izhaja, da je zakonska zveza nevzdržna za tožnika. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je zakonska zveza nevzdržna tudi za toženko. Pri obeh zakonskih partnerjih torej obstajajo razlogi, zaradi katerih ne želita biti več poročena. V takšni situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo. Sodnega varstva, ki ga je v tem primeru zahteval tožnik, ni mogoče odlagati. Takšno odlaganje bi tožnika sililo v vztrajanje v nevzdržni zakonski zvezi, kar bi predstavljalo nedopusten poseg v njegovo ustavno varovano dostojanstvo. Tak poseg v ustavno pravno varovano osebnostno sfero bi bil mogoč le zaradi varstva kakšne druge ustavne pravice. Ustavno pravico je praviloma dopustno omejevati samo z zakonom. Za kaj takšnega v tem primeru ne gre. Dejstvo, da pravdni stranki še nista uredili svojih premoženjskih razmerij, četudi je v dejanskem smislu neprijetno, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče predlagano razvezo odložiti.

6Pritožbeni razlogi torej niso podani, sodišče prve stopnje je pravilno in skrbno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni bila zagrešena kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.