VSL sklep II Cp 351/2014

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. II. 2. izreka) razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je v točki I. izpodbijanega sklepa o dedovanju ugotovilo, kaj sodi v zapuščino po pokojnem v točki II. pa pod 1. za dedinjo proglasilo zapustnikovo vdovo M. M. in v točki 2. za volilojemnico zapustnikovo sestrično A. T., kateri mora dedinja izplačati 50.000,00 EUR. V III. sklepa je odredilo prepis lastništva po uradni dolžnosti.

2Zoper točko II.2. se je pritožila dedinja. V obsežni pritožbi izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o neveljavnosti oporoke z dne 8. 12. 2009, v kateri zapustnik ni namenil volila A. T. Pa tudi po oporoki z dne 4. 3. 2009 se ne bi smelo upoštevati določila o volilu, skladno s katerim bi morala dedinja volilojemnico izplačati iz lastnega premoženja. Pritožnica predlaga višjemu sodišču, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje.

3Volilojemnica je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

4Dne 20. januarja 2014 je sodišče prve stopnje izven naroka na predlog volilojemnice izdalo začasno odredbo, s katero je dedinji prepovedalo odtujitev in obremenitev posameznega dela št. 28 v stavbi št. 3161 k.o. X., to je stanovanja na naslovu ... Sklep o izdani začasni odredbi je pravnomočen.

5Prvostopenjsko sodišče in volilojemnica sta višje sodišče pred njegovo odločitvijo obvestila, da sta dedinja in volilojemnica dne 24. 2. 2014 pri notarju sklenili izvensodno poravnavo, po kateri se je dedinja, zaradi dokončne ureditve vseh medsebojnih razmerij med njima, volilojemnici zavezala izplačati 42.500,00 EUR. Priloženo je potrdilo o plačilu. Volilojemnica je zato podala izjavo o umiku začasne odredbe z dne 20. 1. 2014. Dodaja, da je glede na navedeno pritožba oporočne dedinje brezpredmetna.

6Pritožba je utemeljena.

7Iz dokumentacije, ki sta jo v pritožbenem postopku v spis vložili volilojemnica in notarka N. R. nedvoumno izhaja, da sta se dedinja in volilojemnica sporazumeli, da bo dedinja izplačala volilo v manjšem znesku, kot ga je volilojemnici namenil zapustnik. V izvensodni poravnavi je v točki III. zapisano, da so s plačilom zneska 42.500,00 EUR volilojemnici, dokončno urejena vsa medsebojna razmerja med njima. Volilojemnica potrjuje, da ji je bil znesek izplačan. Dedinja je torej z izplačilom zneska po izvensodni poravnavi izpolnila obveznost, glede katere se pritožuje. Dejansko je pritožba postala brezpredmetna, zato pritožbeno sodišče nanjo ne bo odgovarjalo. Ni pa dedinja izgubila pravnega interesa za v pritožbi predlagano odločitev višjega sodišča. Če bi namreč izpodbijani del sklepa o dedovanju postal pravnomočen, bi volilojemnica pridobila izvršilni naslov zoper njo. Zato je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se subsidiarno uporablja tudi v zapuščinskem postopku (163. člen Zakona o dedovanju), pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sklepa o dedovanju.