VSRS Sklep I R 64/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:I.R.64.2014Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Prav zavzemanje pravnih stališč je naloga sodnikov, zato ta razlog in nezadovoljstvo tožeče stranke z odločitvami pritožbenih senatov ne more pomeniti osnove za delegacijo pristojnosti.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožeča stranka je v pritožbi zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki predlagala, da se Višje sodišče v Ljubljani izloči iz odločanja o pritožbi. Navaja, da obstajajo dokazane okoliščine, ki vzbujajo dvom v pravičnost Višjega sodišča v Ljubljani, še posebej pa dvom v poštenost in nepristranskost višjih sodnikov, ki na tem sodišču opravljajo funkcijo. Zato meni, da je nujno, da pritožbo obravnava drugo stvarno in krajevno pristojno sodišče, bodisi Višje sodišče v Celju, Mariboru ali Kopru, ki bo ta primer lahko rešilo pošteno, pravično in nepristransko. V obrazložitvi predloga pojasnjuje še, da razen treh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani slednje v svojih odločbah tožeči stranki (tako prvemu tožniku kot drugi tožnici) ni priznavala pravice do zastopanja drugih fizičnih in pravnih oseb v različnih sporih pred sodišči. Prav iz nepriznavanja pravice do zastopanja pa izhaja konkretna tožba.
2Predlog ni utemeljen.
323. člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja pravico do sodnega varstva, katere sestavni del je tudi zagotovilo, da bo sodišče pri odločanju v konkretni zadevi nepristransko, s svojim delovanjem pa bo ustvarjalo tudi videz nepristranskosti. Z zagotovitvijo te pravice je tesno povezana določba 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki iz tehtnih razlogov omogoča prenos krajevne pristojnosti enega na drugo stvarno pristojno sodišče.
4Trditve tožeče stranke o domnevni pristranskosti Višjega sodišča v Ljubljani temeljijo na pravnem stališču (večine) sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani o neobstoju pravice prvega tožnika in druge tožnice do zastopanja drugih subjektov v civilnih sodnih postopkih. Prav zavzemanje pravnih stališč pa je naloga sodnikov, zato ta razlog in nezadovoljstvo tožeče stranke z odločitvami pritožbenih senatov ne more pomeniti osnove za delegacijo pristojnosti.
5Ker uveljavljana okoliščina prenosa krajevne pristojnosti ne utemeljuje, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 9. 9. 2014Nazaj na vrh ↑