VSC sklep I Ip 150/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je s sklepom najprej zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 5. 2. 2013, pod II zavrnilo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe in pod III zavrnilo dolžnikov predlog za opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe.

Dolžnik s pravočasno pritožbo izpodbija odločitev pod II izreka sklepa, v delu, ko je sodišče zavrnilo njegov predlog za omejitev izvršbe. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 339. člena ZPP, sodišču pa predvsem očita zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ. Ker je upniku dolžan le 1.026,44 EUR, je sodišče dovolilo izvršbo na celo nepremičnino, čeprav je predlagal, da bi sodišče izvršbo opravilo le na del nepremičnine in sicer samo na njegov solastniški delež parcele številka ... k.o. ... (pravilno ...) Š. Sodišče bi moralo omejiti izvršbo tako kot je predlagal, saj mu bo v nasprotnem primeru nastala nepopravljiva škoda. K ugovoru prilaga podatek o vrednosti nepremičnine. Prav tako prilaga prikaz parcele ..., ki je v njegovi solasti in pa parcele ..., ki je v lasti upnika, iz tega prikaza pa izhaja, da parcela ... v velikem delu obkroža upnikovo parcelo ..., zato bi lahko upnik odkupil njegov solastniški delež na javni dražbi in si tako v poznejšem razdružitvenem postopku to parcelo razdelil v naravi in si tako zagotovil funkcionalno najbolj primeren del te parcele. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se sklep tako spremeni, da sodišče izvršbo omeji na polovico njegovega solastniškega deleža parcele št. ... k.o. Š.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. členom ZIZ se postopek izvršbe in postopek zavarovanja uvede na predlog upnika. Po 3. členu se izvršba za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Po prvem odstavku 34. člena ZIZ dovoli sodišče izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo, na dolžnikov predlog pa lahko sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Na dolžniku je dokazno breme o tem, da tako predlagana omejitev izvršbe še vedno zadošča za poplačilo denarne terjatve, kar pa pomeni, da mora biti takšna omejitev v korist upnika in da se upnik lahko tudi po tako omejeni izvršbi še vedno poplača na najhitrejši in najenostavnejši način.

Iz dolžnikovega predloga izhaja, da dolžnik predlaga, da se upnik poplača iz njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da bi dolžnik moral ta delež odmeriti oziroma sodelovati pri prodaji, nato pa se poplačati iz izkupička. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšen dolžnikov predlog ne predstavlja pogojev, ki so določeni v drugem odstavku 34. člena ZIZ. Dolžnik sicer lahko z upnikom sklene sodno poravnavo z vsebino, kot jo izpostavlja v pritožbi, takšnega načina poplačila upnika pa v izvršilnem postopku ne more doseči. Tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 34. člena ZIZ in pravilno zaključilo, da dolžnikov predlog ni utemeljen in ga je zato tudi pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti ni našlo. Pritožba tako ni utemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP , v zvezi z 15. členom ZIZ zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (ZPP člen 165, 154/1 v zvezi s 15. členom ZIZ) .