VDSS VDS sodba Pdp 1056/2002

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov tožene stranke št. 03-65/7-NR/vn z dne 18.12.2001, št. 03-65/9-NR/vn z dne 18.12.2001, ugotovitvenega sklepa št. 03-1/1-NF/vn z dne 4.1.2002 ter sklepa sprejetega pod Ad2 na seji sveta zavoda tožene stranke z dne 12.12.2001, s katerim je bil za v.d. direktorja zavoda imenovan F. K. od 1.1.2002 dalje, zavrnilo je njegov tožbeni zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov ter mu naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti pravdne stroške v

višini 61.200,00 SIT, v roku 8 dni.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oz. podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se tožnik ni skliceval na postopek glede izvedbe razpisa, saj je tožnik to storil v 5. tč. tožbe. Po mnenju tožnika je tožena stranka ravnala nezakonito, ker je imenovala novega v.d. direktorja,ne da bi razpis za direktorja ponovila, pri čemer bi morala, če je že imenovala novega v.d. direktorja, na to funkcijo imenovati le tožnika, ki se je prijavil na razpis za delovno mesto direktorja dne 26.4.2001 in bil dne 17.10.2001 na to delovno mesto imenovan, vendar za dokončanje razpisnega postopka ni pridobil ustreznega soglasja ustanoviteljic. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se na 5.in 6. seji sveta zavoda (5.12.2001 in 12.12.2001) ni sprejel noben sklep, ki bi se nanašal na samega tožnika. Imenovanje drugega v.d. direktorja se nanaša tudi direktno na tožnika, zato je izpodbijana sodba sama s seboj v nasprotju in je ni mogoče preizkusiti. Pri presoji postopka imenovanja F. K. za v.d. direktorja je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj navedeni ne bi smel biti imenovan za v.d. direktorja. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zakaj je bilo imenovanje novega v.d. direktorja v skladu

z zakonom in internimi predpisi, sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev štirih sklepov tožene stranke, zato ker je ugotovilo, da je tožena stranka te sklepe izdala v skladu z določbami Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 19/91 - 8/96) in s svojimi internimi akti. Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnik zahteval razveljavitev sklepa št. 03-65/7-NR/vn z dne 18.12.2001 (A 1), s katerim je bilo ugotovljeno, da mu kot v.d. direktorja z dnem 31.12.2001 preneha mandat v.d. direktorja in se z navedenim datumom razreši vodenja poslovanja in zastopanja zavoda, pri čemer se primopredaja z novim vršilcem dolžnosti direktorja opravi 3.1.2002, razveljavitev sklepa tožene stranke št. 03-65/9-NR/vn z dne 18.12.2001 (A 2), s katerim je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil imenovan za direktorja tožene stranke na podlagi javnega razpisa z dne 26.4.2001, ugotovitvenega sklepa tožene stranke št. 03-1/1-NF/vn z dne 4.1.2002 (B 13) o tem, da je tožniku prenehala funkcija v.d. direktorja tožene stranke z dnem 31.12.2001 in sklepa sveta tožene stranke sprejetega na seji dne 12.12.2001 (B 12), da se za v.d. direktorja tožene stranke imenuje K. F. od 1.1.2002 dalje. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik v zvezi s sklepom opr. št. 03-65/9-NR/vn z dne 18.12.2001 (A 2) ni zatrjeval okoliščin o tem, da je tožena stranka v postopku razpisa za imenovanje direktorja kršila predpisani postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Tožbeno navajanje, da je bila tožniku kršena ustavna pravica do pravnega sredstva in do sodnega varstva (ker nekatere od ustanoviteljic tožene stranke niso dale soglasja k imenovanju tožnika za direktorja tožene stranke oz. tega niso obrazložile) ne pomeni zatrjevanja kršitve za izvedbo razpisa določenega postopka in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata oz. da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev, kar je povsem pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Postopek izvedbe razpisa opredeljuje 34. in 35. čl. ZZ (javnost razpisa, razen če zakon ali akt o ustanovitvi ne določa drugače; objava razpisa v sredstvih javnega obveščanja; zahtevani pogoji; čas, za katerega bo direktor imenovan; rok za sprejemanje prijav; rok za obvestilo kandidatu o izbiri). Ker tožnik kršitev postopka razpisa v zvezi s tem ni zatrjeval, je neutemeljena pritožbena navedba o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da se v tožbi na kršitev glede postopka razpisa ni skliceval. Ob upoštevanju navedenega pritožbeno sodišče dodaja, da soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da odklonitve soglasja ustanoviteljice ni mogoče opredeliti kot kršitve izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.

Prvostopenjsko sodišče pri odločitvi o utemeljenosti dela tožbenega zahtevka v zvezi s sklepom tožene stranke št. 03-65/7-NR/vn z dne 18.12.2001 ni zmotno uporabilo določbe 37. čl. ZZ, kot to v pritožbi zatrjuje tožnik. Citirani člen določa, da se razpis za imenovanje direktorja ponovi, če se na razpis ni prijavil nihče ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran. Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdalj za dobo enega leta. Ker je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je bil tožnik za v.d. direktorja imenovan s 1.1.2001, mu je z ozirom na določbo 37. čl. ZZ z dnem 31.12.2001 potekel mandat v.d. direktorja, kar je tožena stranka ugotovila tudi v izpodbijanih sklepih št. 03-65/7/NR/vn z dne 18.12.2001 oz. sklepom št. 03-1/1-NF/vn z dne 4.1.2002. Funkcija v.d. direktorja je tožniku namreč prenehala že po samem zakonu. Ker je bil na seji sveta tožene stranke z dne 12.12.2001 (B 12) sprejet sklep, da se razpiše delovno mesto direktorja zavoda, je bil po stališču pritožbenega sodišča izpolnjen pogoj za imenovanje v.d. direktorja tudi za obdobje po 31.12.2001, ko je tožniku potekel mandat v.d. direktorja. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba tožnika, da bi morala tožena stranka njega imenovati kot v.d. direktorja, ker se je le on prijavil na delovno mesto direktorja. ZZ namreč ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih a neizbranih kandidatov, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, posledično pa je postopalo pravilno, ko ni ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov sveta tožene stranke z dne 12.12.2001 o imenovanju novega v.d. direktorja. Dejstvo, da je podpredsednica sveta tožene stranke zaprosila toženo stranko za preklic objavljenega razpisa za direktorja zavoda (A 4) z obrazložitvijo, da razpisni postopek vodi svet zavoda in ker o podrobnostih razpisa na svetu zavoda še niso sklepali (naročilo objave razpisa v Primorskih novicah je dne 18.12.2001 podal tožnik - B 17), ki ga tožnik zatrjuje v pritožbi, pa ne pomeni, da so bili zaradi tega izpodbijani sklepi nezakoniti. V zvezi s sklepom opr. št. 03-65/9-NR/vn z dne 18.12.2001 (A 2) pritožbeno sodišče ugotavlja, da predstavlja ta akt po svoji vsebini obvestilo tožene stranke tožniku o tem, da ni bil imenovan za direktorja tožene stranke, kot to določa 1. odst. 36. čl. ZZ). Obvestilo kot tako pa ni podvrženo sodni presoji. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da v spornem obdobju veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnika v tem obsegu zavreči. Ker pa se je zoper izpodbijano sodbo pritožil tožnik, pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim v ta del izpodbijane sodbe ni poseglo.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča so neutemeljene tudi pritožbene navedbe tožnika o nezakonitosti 5. in 6. seje sveta tožene stranke (zaradi česar naj bi bili nezakoniti tudi sklepi, sprejeti na teh sejah). Sodišče prve stopnje je v zvezi s sklicem in vodenjem navedenih sej po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da nezakonitosti ni bilo, svojo odločitev je tudi ustrezno obrazložilo, z njo pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika o zmotni ugotovitvi sodišča prve stopnje glede tega, da se sklep o imenovanju novega v.d. direktorja (ki je bil sprejet na 6. seji sveta tožene stranke) ne nanaša na samega tožnika. Z ozirom na že ugotovljeno, da tožnik ne more zahtevati od tožene stranke, da ga imenuje za v.d. direktorja tožene stranke po 37. čl. ZZ, je neutemeljeno zatrjevanje tožnika, da se je sklep o imenovanju v.d. direktorja, ki je bil sprejet na 6. seji sveta zavoda dne 12.12.2001, nanašal tudi nanj. Nadalje je neutemeljen tudi pritožbeni očitek tožnika, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj naj bi bilo imenovanje novega v.d. direktorja v skladu z internimi predpisi. Sodišče se je do navedenega opredelilo v sodbi na str. št. 5 (ni obstajala dolžnost tožene stranke, da tožnika kot prijavljenega kandidata imenuje za v.d. direktorja tožene stranke drugi kandidat za v.d. direktorja je pridobil podporo županov ustanoviteljic ni izkazano, da bi novi v.d. direktorja glasoval o sklepu sveta tožene stranke o svojem imenovanju).

V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem o tem, da v.d. direktorja tožene stranke ni realiziral sklepa sveta tožene stranke o razpisu delovnega mesta direktorja z objavo razpisa v sredstvih javnega obveščanja pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta navedba za presojo zakonitosti izpodbijanih sklepov tožene stranke irelevantna. V primeru, če v.d. direktorja svoje funkcije ne opravlja v skladu z veljavnimi predpisi oz. internimi akti tožene stranke, ga lahko svet tožene stranke ustrezno sankcionira in v končni fazi tudi razreši pred potekom mandata s funkcije v.d. direktorja.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).