VSK sklep I Kp 4/2014

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo in sklepom ugodilo prošnji obsojenca z dne 16. avgusta 2013 za odložitev izvršitve kazni zapora in le-to odložilo do 26. maja 2014, kot prepozno pa je zavrglo prošnjo obsojenca po pooblaščenem odvetniku za odložitev izvršitve kazni zapora z dne 8. januarja 2014.

Zoper sklep o zavrženju prošnje z dne 8. januarja 2014 je obsojenčev pooblaščeni odvetnik vložil pritožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Višjemu sodišču v Kopru predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo v s pritožbo uveljavljenem obsegu vrne v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču, da to po pridobitvi medicinskega izvedenskega mnenja ponovno odloči, ali gre obsojencu odložiti prestajanje zaporne kazni tudi iz s prošnjo uveljavljenega razloga po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o zavrženju prošnje obsojenca v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe in sklepa. Navaja, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel 13. avgusta 2013 in je torej rok za vložitev prošnje za odlog izvršitve kazni potekel dne 16.8.2013. Njegova prošnja po pooblaščencu je vložena dne 8. januarja 2014, po poteku roka za vložitev prošnje in je torej prepozna. Iz prošnji priloženih dokazil ne izhaja, da bi pri obsojencu razlog za odložitev nastal pozneje. Dalje še navaja, da iz prošnji priloženih listin sicer izhaja, da je obsojenec imel določene zdravstvene težave, da je bil zaradi tega hospitaliziran in napoten na zdravljenje v zdravilišču, ki je trajalo do 19. januarja 2014. V času odločanja zdravstveno stanje obsojenca, kakor izhaja tudi iz izvida SB F.B. z dne 9. decembra 2013 namreč ni takšno, da bi predstavljalo hujšo bolezen, zaradi katere ne bi bil zmožen nastopiti kazni zapora v smislu 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E, saj naj bi imel le težave pri hoji, zaradi česar si pomaga z berglami, s pomočjo posojenega zdravstvenega pripomočka pa lahko na kratke razdalje hodi tudi brez bergel, ta pripomoček pa naj bi tudi preizkušal za hojo in vožnjo avtomobila. Takšno stanje, upoštevaje dejstvo, da je v zavodih za prestajanje kazni zapora obsojencem zagotovljena zdravstvena oskrba in zdravstvenemu stanju primerna namestitev torej ne predstavlja odložitvenega razloga.

V skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E je treba prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastane razlog za odložitev pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Glede na določbo drugega odstavka navedenega člena je treba prošnji priložiti tudi dokaze o razlogih za odložitev.

Po presoji pritožbenega sodišča je treba določbo drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZIKS-1E glede pravočasnosti vložitve prošnje, če nastane razlog za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke 1. odstavka 24. člena ZIKS-1E pozneje, razlagati tako, da je takšno prošnjo moč vložiti vse do dne, ko bi se moral obsojeni zglasiti na prestajanju kazni. V obravnavani zadevi, glede na to, da je bila obsojencu že odložena izvršitev kazni zapora iz drugega razloga (po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1E) do 26. maja 2014, obsojeni z vložitvijo novega predloga za odložitev izvršitve kazni zapora, tokrat iz drugega razloga (zaradi hujše bolezni), ni bil prepozen in zato razlog za zavrženje prošnje kot prepozne, ni podan. Vendar pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu hkrati navedlo po presoji pritožbenega sodišča prepričljive in razumne razloge, ki narekujejo zavrnitev takšne prošnje, zato v odločitev sodišča prve stopnje ni bilo treba poseči.

Pooblaščeni odvetnik sicer v pritožbi meni, da bi moralo sodišče prve stopnje glede vprašanja dejanskega obstoja zdravstvenih razlogov pri obsojencu odrediti medicinsko izvedenstvo, češ da je zdravstvena dokumentacija, ki se nanaša na vprašanje obsojenčeve zmožnosti gibanja le ena plat problema, drugo plat problema pa predstavlja vprašanje sanacije obsojenčevega zdravstvenega stanja, pri čemer izpodbijani sklep terapevtski vidik odprave bolezenskega ali poškodbenega stanja povsem odmišlja, vendar se s pritožnikovim mnenjem pritožbeno sodišče ne strinja. Glede na že omenjeno določbo 2. odstavka 25. člena ZIKS-1E je na obsojencu breme, da predloži dokaze o razlogih za odložitev. Sodišče prve stopnje je o prošnji pooblaščenega odvetnika obsojenega odločalo glede na navedbe v prošnji in predloženo medicinsko dokumentacijo in pravilno ocenilo, da obsojenčevo stanje, upoštevaje dejstvo, da je v zavodih za prestajanje kazni zapora obsojencem zagotovljena zdravstvena oskrba in zdravstvenemu stanju primerna namestitev, ne predstavlja odložitvenega razloga. Ob tem ni moč spregledati, da so medtem pretekli že tudi vsi roki v katerih naj bi se izvajale predlagane terapevtske storitve, razvidne iz zdravstvene dokumentacije.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob uporabi določbe 26. člena ZIKS-1E pritožbo obsojenčevega pooblaščenega odvetnika kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem pa ni odločilo, da mora obsojenec nastopiti kazen zapora prvi delovni dan po vročitvi odločbe, kot nalaga četrti odstavek 26. člena ZIKS-1E, saj je pooblaščeni odvetnik dne 23. maja 2014 vložil novo prošnjo za odlog izvršitve kazni, o kateri bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.