VSM sklep III Cp 159/2009-1

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da se mladoletno A.L.S do pravnomočnega zaključka predmetnega postopka dodeli v vzgojo in varstvo tretji osebi B.S. ter da bodo stiki med mladoletno A. in njeno materjo - tožnico potekali vsak dan po koncu šole dve uri, med vikendom pa vsak dan od 11.00 do 18.00 ure, ko bo hčerka sama prišla do matere na njen dom.

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnica po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da naj višje sodišče njeni „pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne v ponovno sojenje, pri čemer tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče v svoji odločbi določi, da naj se zadeva obravnava pred drugim sodnikom“. Tožnica zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožnica v pritožbi navaja, da je bila „dobesedno šokirana nad načinom odločanja o predlagani začasni odredbi“. Po mnenju tožnice ji je sodišče odreklo pravico, da bi se izjasnila o dejstvih in dokazih, ki jih je sodišče upoštevalo pri odločanju, s tem pa ponovno grobo kršilo temeljne pravice tako tožnice kot mladoletne A., ki zaradi zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe in neureditve stanja še naprej ostaja zaprta v zdravstveni instituciji. Sodišče se ni opredelilo do navedb, oprlo se je na izvedeniško mnenje mag. H.M. in mnenje Centra za zdravljenje bolezni otrok, ki ga tožnica sploh ni prejela in z njegovo vsebino ni seznanjena, medtem ko je izvedenka mnenje izdelala le na podlagi spisovne dokumentacije, ne da bi opravila razgovor z mladoletno A. Upoštevati bi bilo potrebno izvedeniško mnenje mag. R. T., ki ga je predložila tožnica, iz katerega izhaja, da je stanje nevzdržno in da otroku grozi nastanek nenadomestljive škode. Po mnenju tožnice sodišče ravna pristransko, mladoletni A. so kršene pravice iz 12. in 16. člena Konvencije o otrokovih pravicah; sodišče, čeprav gre očitno za zelo problematično zadevo, ni razpisalo niti naroka. Z začasno dodelitvijo A. teti ne bi bila ogrožena nikakršna prizadevanja strokovnjakov, A. bi se udeleževala terapij, če bi bilo to potrebno. Pristranskost sodišča se kaže tudi v tem, da je upoštevalo mnenje izvedenke mag. H.M. le v tistem delu, ki je tožnici v škodo, ne pa tudi v delu glede stikov, kar je bilo tožnici v korist. Razlog, ki ga je sodišče navedlo za zavrnitev razširitve stikov, da kljub le enournim tedenskim stikom med hčerko in materjo obstaja dobro razumevanje, je preprosto absurden in ne vzdrži resne presoje. A. zaradi stresne situacije potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa, tega ji v Centru za zdravljenje otrok ne morejo nadomestiti. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da je odločalo upoštevajoč trenutno situacijo, ko mladoletna A. očeta zavrača, medtem ko med mamo in njo obstaja dobro razumevanje, kar je razumeti tako, kakor da sodišče stike z materjo pogojuje s stiki z očetom in poskuša na ta način izsiliti stike z očetom v smislu, da če očeta ne bo več zavračala, bo imela tudi več stikov z materjo, kar je povsem nedopustno. Tožnica ponovno poudarja, da pravica starša do stikov z otrokom ne sega tako daleč, da bi obstajala dolžnost otroka, da ima stike z obema staršema.

4Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep tako v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, ko tudi po uradni dolžnosti. Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti nobene druge uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti višje sodišče po uradni dolžnosti, tako da ta pritožbeni razlog ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ko ni ugodilo tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe in glede razširitve stikov. Višje sodišče zato, da se izogne nepotrebnemu ponavljanju, povzema pravilne in izčrpne razloge iz napadenega sklepa. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

5Sodišče prve stopnje je glede dodelitve A. tretji osebi - njeni teti B.S. pribavilo izvedensko mnenje mag. H.M. z dne 29.9.2008. Slednja je izrecno navedla, da začasno zaupanje mladoletne A. v vzgojo in varstvo tekom predmetnega postopka tretji osebi ne bi bilo v korist mladoletne A. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo mnenje strokovno usposobljene izvedenke in upoštevajoč to mnenje, kot tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, utemeljeno zaključilo, da začasna dodelitev teti objektivno ne bi koristila mladoletni A. Izvedenka je v svojem pisnem mnenju z dne 26.9.2008, ki ga je res podala le na podlagi podatkov v spisu, utemeljila, zakaj takšna začasna dodelitev ne bi bila otroku v korist. Sodišče je v utemeljitvi svoje odločitve res navedlo tudi odgovor Centra za zdravljenje bolezni otrok z dne 3.10.2008, gre pa le za odgovor na vprašanje sodišča glede stikov, ki ga sodišče pri odločanju o stikih ni upoštevalo, tako da nevročitev te listine tožnici na samo odločitev v zvezi z začasno odredbo in glede razširitve stikov ni vplivala. Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju pravilno upoštevalo situacijo in izhajalo iz največje koristi A., v obrazložitvi je zgolj informativno navedlo ugotovitve iz predhodnega postopka opr. št. P 110/2007 izvedenke T.P.J. ter je neutemeljena tudi ta pritožbena graja.

6Sodišče prve stopnje je upoštevajoč situacijo, ki je v predmetni zadevi zelo kompleksna, upoštevajoč A. koristi, tudi utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za razširitev stikov. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pristranskosti pri odločanju, pravice nedoletne A. niso bile kršene. Neutemeljen je očitek pristranskosti sodnice, nenazadnje je sedaj s sodbo nedoletna hči predodeljena materi (sodila je ista sodnica).

7Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

9Po členu 165/1 ZPP v zvezi s členom 154/1 ZPP, krije tožnica sama stroške neuspele pritožbe.