VSRS Sklep I R 61/2014

Predlog se zavrne.

1Uvodoma navedeni spor med pravdnima strankama obravnava stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. II P 3048/2012. Toženec je predlagal delegacijo pristojnosti na drugo okrajno sodišče zaradi zagotovitve pravičnosti in objektivnosti sojenja. Pojasnjuje, da vodi pravdni postopek zoper prvostopenjsko sodišče pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi protipravnih ravnanj sodišča. Predlog za delegacijo utemeljuje s trditvami o protipravnem ravnanju zakonitega sodnika A. in predsednice sodišča B. B., v konkretni zadevi, saj pred Evropskim sodiščem za človekove pravice trenutno čaka 3307 pritožb Republiko Slovenijo, kar predstavlja 3,4% vseh pritožb, vloženih na to sodišče. To potrjuje, da pravosodje Republike Slovenije deluje absolutno samovoljno in pogosto močno zlorabi določbe mednarodnega prava. Poleg tega so postopki, ki jih toženec vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, pristranski. Tako npr. sodnik v konkretni zadevi navkljub toženčevemu predlogu za izločitev in predlogu za delegacijo pristojnosti navedenih vlog ni predložil v odločitev, pač pa je spis zadržal in celo opravil narok.

2V naknadni dopolnitvi predloga trdi še, da „naslovno sodišče ugaja ukazom nasprotnega pooblaščenca tako, da zahteva, da toženec pojasni, zakaj plačuje 500,00 EUR, čeprav navaja, da mu tega ne bi bilo treba.“ Ponovno se sklicuje tudi na (dopolnjene) razloge za izločitev razpravljajočega sodnika.

3Predlog ni utemeljen.

4Glavni namen procesnega instituta prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu Zakona o pravdnem postopku je, skladno s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka, zagotoviti čim večjo smotrnost postopka. Eden od tehtnih razlogov za prenos pristojnosti pa je tudi zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, po katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

5Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, po oceni Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločilo krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Odškodninski spor, na katerega se v predlogu sklicuje toženec in ki ga obravnava Okrožno sodišče v Kranju, se ne nanaša na domnevno protipravno ravnanje sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani, očitki, naperjeni zoper zakonitega sodnika pa tudi ne dajejo podlage za dvom v njegovo nepristranskost: domnevno nepravočasna predložitev predloga za delegacijo Vrhovnemu sodišču, neodziv na toženčevo zahtevo za podaljšanje roka za odgovor na pritožbo, neodziv na toženčev predlog za denarno kaznovanje tožeče stranke zaradi zatrjevane zlorabe procesnih pravic, opustitev odločitve o toženčevem predlogu za prekinitev postopka in toženčeve zahteve za postavitev sodnega tolmača za nemški ali srbski jezik niso razlogi, zaradi katerih o toženčev sporu ne bi bilo mogoče nepristransko odločiti na stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Ali so podani razlogi za izločitev zakonitega sodnika in predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani pa ni stvar delegacijskega postopka po 67. členu Zakona o pravdnem postopku.