VSRS Sklep Cpg 1/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je priznalo arbitražno odločbo Britanskega združenja za kavo, na podlagi katere je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljici plačati 69.486,10 USD in 100 GBP za imenovanje razsodnika.

2Proti navedenemu sklepu vlaga nasprotna udeleženka pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih nasprotna udeleženka obrazloženo ne izpodbija, izhaja:

- da je predlagateljica imenovala svojega arbitra in o tem obvestila nasprotno udeleženko,

- da nasprotna udeleženka v 14 dneh od prejema obvestila predlagateljice ni imenovala svojega arbitra,

- da je predlagateljica nasprotno udeleženko obvestila, da bo v njenem imenu predlagala imenovanje arbitra, kar je tudi storila ter

- da je Britansko združenje za kavo nato imenovalo še enega arbitra na predlog predlagateljice, oba arbitra skupaj pa sta imenovala še tretjega razsodnika.

6Sodišče prve stopnje je svojo odločbo oprlo na arbitražna pravila Britanskega združenja za kavo (v nadaljevanju Pravila) ter presodilo, da je bil arbitražni postopek izveden skladno z njimi in s Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (v nadaljevanju Konvencija).

7Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o priznanju arbitražne odločbe Britanskega združenja za kavo uporabiti določbe Zakona o Arbitraži (v nadaljevanju ZArbit), ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da se za izvedbo arbitražnega postopka pred Britanskim združenjem za kavo ne uporabljajo pravila ZArbit, ker ta veljajo za arbitraže s sedežem v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 1. člena ZArbit). Izjeme, določene v drugem in tretjem odstavku 1. člena ZArbit, v konkretnem primeru niso podane.

8Za priznanje tuje arbitražne odločbe se uporablja določba 42. člena ZArbit, ki jo je uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Ta v drugem odstavku napotuje na uporabo Konvencije, ki v V. členu določa razloge, zaradi katerih se zahteva za priznanje in izvršitev arbitražne odločbe lahko zavrne. Kot eden izmed razlogov je določen tudi razlog, na katerega se sklicuje nasprotna udeleženka. Zahteva za priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se tako lahko zavrne, če nasprotna udeleženka predloži dokaz, da ni bila skladno s pravili obveščena o določitvi arbitra ali o arbitražnem postopku ali iz kakšnih drugih razlogov ni mogla uporabiti svojih sredstev (točka (b) prvega odstavka V. člena Konvencije).

9Nasprotna udeleženka v pritožbi ponavlja svojo trditev, da je o določitvi arbitra ni obvestilo Britansko združenje za kavo. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, Pravila, po katerih je v konkretnem primeru postopal arbitražni organ, ne predvidevajo, da bi moralo o možnosti določitve arbitra stranko obvestiti Britansko združenje za kavo. O določitvi arbitra je nasprotno udeleženko skladno s točko (i) odstavka (b) 17. člena Pravil obvestila predlagateljica. Ker nasprotna udeleženka v 14 dneh po obvestilu ni ravnala skladno s odstavkom (d) 17. člena Pravil (ni imenovala svojega arbitra in o tem obvestila predlagateljice oziroma ni vložila zahteve za imenovanje svojega arbitra), je predlagateljica smela vložiti zahtevo za imenovanje drugega arbitra (odstavek (e) 17. člena Pravil). O določitvi arbitra in o arbitražnem postopku je bila nasprotna udeleženka pravilno obveščena, zato razlog za zavrnitev zahteve za priznanje tuje arbitražne odločbe iz točke (b) prvega odstavka V. člena Konvencije ni podan.

10Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nasprotna udeleženka ne uveljavlja obrazloženo, zato se Vrhovno sodišče do njega ni opredeljevalo (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

11Ker razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, niso podani, in prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.