VSL sklep Cst 33/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil upravitelj, in sicer zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odpust obveznosti zavrne.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo po tem, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je dolžnica s tem, ko je podala vlogo za odprtje TRR-ja pri banki sicer res kršila določbo 386. člena ZFPPIPP, da pa gre za prava neuko stranko, ki zakonskih določb ni kršila zavestno. Zaradi tega sodišče prve stopnje očitanega ravnanje samega po sebi ni štelo kot razlog, zaradi katerega odpust obveznosti ne bi bil dovoljen.

5Višje sodišče se v celoti pridružuje stališču sodišča prve stopnje, kot je obrazloženo v izpodbijanem sklepu. Razlogi sklepa so izčrpni, jasni, skladni in življenjski, pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje s svojo razlago popolnoma skrenilo z začrtane poti pa pretogo. (Zgolj) jezikovna razlaga zakonskega določila sicer govori v prid pritožbenemu stališču, da že vsaka kršitev določil ZFPPIPP pomeni ugovorni razlog iz 2. točke 1. odstavka 403. člena ZFPPIPP, vendar ne gre spregledati, da je namen določb ZFPPIPP, ki se nanašajo na osebni stečaj, in ki stečajnemu dolžniku omejujejo poslovno sposobnost v tem, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Ne le, da v konkretnem primeru niso nastale nikakršne, še najmanj škodljive posledice ne za upnike, ne za stečajno maso, višje sodišče tudi sicer ugotavlja, da je dolžnica upravitelja praktično nemudoma obvestila o tem, zakaj je želela odpreti nov TRR.

6V postopku osebnega stečaja je določbe zakona potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena ugovora proti odpustu obveznosti tako ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti. V okviru navedenega zato višje sodišče pritrjuje stališčem izpodbijanega sklepa in se jim v izogib ponavljanju v celoti pridružuje. Ob tem zgolj še dodaja, da upravitelj svojega ugovornega razloga, da naj bi dolžnica razpolagala z dvema in ne le z enim računom pri banki A., niti v pritožbi ni konkretiziral, pri čemer čudi tudi dejstvo, da je preveril evidence šele po tem, ko je bil s strani sodišča obveščen o zaprtju dolžničinega TRR-ja in (očitno šele takrat) ugotovil, da naj bi razpolagala z dvema računoma.

7Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).