VSL sklep I Cpg 1487/2012

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da primerna denarna odpravnina za delnice izključenih manjšinskih delničarjev družbe S. d. d., matična št.: 000 znaša 57,00 EUR na delnico.

2Predlagatelji so proti sklepu pravočasno vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je določilo primerno denarno odpravnino za delnice izključenih manjšinskih delničarjev družbe S. d. d., M., v višini 57,00 EUR na delnico na podlagi mnenja poravnalnega odbora izvedencev. Ugotovilo je, da je poravnalni odbor predložil svoje mnenje, ne da bi na sejo 1. 7. 2010 vabil stranke postopka. Ocenilo je, da s tem ni kršil določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), češ da bi bil smisel razpisovanja poravnalne seje in vabljenja udeležencev postopka podan le, v kolikor bi poravnalni odbor imel manevrski prostor za sklenitev poravnave. V konkretnem primeru pa je odbor v celoti potrdil že izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca.

6Pritožnik se s takšnim stališčem prvostopenjskega sodišča ne strinja in poleg očitkov, ki se nanašajo na izdelano mnenje glede višine primerne denarne odpravnine podaja očitke glede postopanja poravnalnega odbora in trdi, da le-ta ni storil ničesar v smeri poravnavanja udeležencev postopka.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da poravnalni odbor v danem primeru ni izvajal aktivnosti v smeri spodbujanja oziroma opozarjanja udeležencev k sklenitvi poravnave, kot mu nalaga določba prvega odstavka 610. člena ZGD-1. Prav tako prvostopenjsko sodišče udeležencem postopka ni dalo možnosti, da odprto razpravljajo o pravnih in dejanskih vidikih spora, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Tudi v nepravdnem postopku je namreč potrebno zagotavljati konkradiktornost postopka, kar pomeni, da mora biti vsakemu udeležencu omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotnega udeleženca, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča (tako odločba US RS Up 39/95). Udeležencu mora biti zagotovljena pravica, da odgovori na ugotovitve neodvisnega organa, ki mu je v postopku poverjena vloga, da lahko vpliva na odločitev sodišča. Pomen in konkretna vsebina načela konkradiktornosti, ki ga v skladu z 22. členom Ustave zagotavlja 4. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), se torej ne izčrpa s pravico do navedbe o predlogih in zahtevkih nasprotnega udeleženca, pač pa je vsebina tega načela bistveno širša. Vsakomur mora biti omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese ter zagotovljeno, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.

8Prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi udeležencem postopka takšne možnosti ni dalo, pa čeprav jih niti poravnalni odbor ni pritegnil k sodelovanju v postopku. Udeležencem je bilo tako onemogočeno, da se izjavijo o mnenju poravnalnega odbora (k temu niso bili pozvani), da podajo morebitne predloge v zvezi z ugotavljanjem primerne denarne odpravnine in da tako aktivno sodelujejo v postopku. Zgolj dejstvo, da je poravnalni odbor potrdil izhodiščno stališče nasprotnega udeleženca, jim takšne pravice ne more odvzeti. Neaktivnost poravnalnega odbora v smeri poravnavanja udeležencev postopka je prvostopenjskemu sodišču še toliko bolj narekovala, da izvede konkradiktoren postopek in v tej smeri najmanj, kar stori, razpiše narok.

9Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1.

10Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1).