VSRS Sklep I R 30/2014

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Vrhniki.

1V konkretni zadevi se je sodni spor med pravnim prednikom tožnice V. V. in tožencem pričel z vložitvijo predloga za ureditev meje v zadevi N 3/2008 Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici. S sklepom z dne 25. 4. 2008 je to sodišče nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo in odločilo, da se bo postopek po pravnomočnosti sklepa nadaljeval pred istim sodiščem po pravilih pravdnega postopka. V pravdnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. P 19/2008, je toženec predlagal delegacijo pristojnosti z utemeljitvijo, da je pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici kot uslužbenka izvršilnega oddelka zaposlena tožnikova hči B. B. Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in s sklepom I R 81/2009 z dne 16. 7. 2009 za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Postojni.

2Tožena stranka je z vlogo z dne 12. 3. 2014, opr. št. P 121/2011, predlagala tudi delegacijo zadeve z Okrajnega sodišča v Postojni na drugo sodišče. Predlog je utemeljila z argumentom, da je bila zadeva dodeljena v sojenje okrajni sodnici A. A., ki je sicer razporejena na Okrajno sodišče v Postojni, a je sočasno delovno angažirana tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici, in z argumentom delovne povezanosti med obema navedenima okrajnima sodiščema, kar pri toženi stranki vzbuja dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Postojni.

3Delno razporeditev na delo na Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici za čas od leta 2011 dalje je potrdila tudi okrajna sodnica A. A. S tožnico B. B. (ki je po smrti V. V. v postopek vstopila kot njegova pravna naslednica), ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici kot vodja nepravdnega vpisnika, občasno službeno sodeluje.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče lahko po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

6Institut delegacije pristojnosti zagotavlja (poleg večje smotrnosti postopka tudi) ustavno pravico do nepristranskega sojenja, to je takega, v katerem je zagotovljeno nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi, kot tudi varovan videz nepristranskega sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč, nasploh.

7Institut delegacije pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih procesnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, zaradi česar je treba razloge zanjo razlagati restriktivno. Zato v konkretnem primeru okoliščina, da sodnica A. A. sodniško funkcijo deloma opravlja tudi na Okrajnem sodišču v Ilirski Bistrici in pri tem sodeluje s tožnico, ki je uslužbenka tega sodišča, sama po sebi ne zadošča za delegacijo pristojnosti, pač pa za njeno izločitev. Utemeljen razlog za delegacijo pa predstavlja okoliščina, da sta Okrajni sodišči v Postojni in v Ilirski Bistrici sodišči z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev in da sta med seboj delovno povezani. Ko je tako, pa bi sojenje na Okrajnem sodišču v Postojni lahko imelo negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča.

8Vrhovno sodišče je zato predlogu tožene stranke ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče na Vrhniki.