VSRS Sklep I R 34/2014

Predlog se zavrne.

1V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Črnomlju P 1/2013 zaradi motenja posesti je tožeča stranka predlagala določitev drugega sodišča namesto pristojnega Okrajnega sodišča v Črnomlju. V predlogu navaja, da v skoraj 20 letih poslovanja tožeče stranke tako na Okrajnem sodišču v Črnomlju kot tudi na Okrožnem sodišču v Novem mestu tožeča stranka ni bila deležna pravičnega sojenja, ne oziraje se na to, ali je nastopala kot tožena ali tožeča stranka. V obdobju več let tožeča stranka ni dosegla niti ene razsodbe v svojo korist, čeprav so jo zastopali priznani pooblaščenci, šlo pa je za eklatantno kršenje obstoječe zakonodaje, ki sta jo omenjeni sodišči z njunimi sodniki vred razlagali popolnoma svobodno, „po domače“. Tožeča stranka je prepričana, da bo tudi v obravnavani pravdi ponovno razsojeno v korist nasprotne stranke, zato predlaga delegacijo pristojnosti, in sicer izven belokranjsko-dolenjske regije, najbolje na sodišče v Ljubljani.

2Predlog ni utemeljen.

3Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4Tožeča stranka ne trdi, da bi se pri kakšnem drugem sodišču lažje opravil postopek kot pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Črnomlju. Sklicuje pa se na v 1. točki navedeno okoliščino, ki naj bi po njenem mnenju pomenila tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tako stališče zmotno. Okoliščina, da sedanja tožeča stranka v prejšnjih postopkih pri Okrajnem sodišču v Črnomlju ni bila uspešna, nikakor ne pomeni, da sojenje ni bilo pravično in da je šlo za eklatantno kršenje obstoječe zakonodaje. Vprašanje pravičnega sojenja oziroma pravilne ali nepravilne uporabe procesnega in materialnega prava se obravnava v vsakem sodnem postopku posebej v okviru pravnih sredstev, ne pa za nazaj v okviru postopka za delegacijo drugega sodišča. Za slednjo so pomembne okoliščine, ki bi lahko vplivale na konkretno obravnavani spor od zunaj. Takih relevantnih okoliščin pa tožeča stranka ne navaja. Ker torej trditev o prejšnjih sojenjih pri pristojnem sodišču ni mogoče subsumirati pod pravni standard drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.