UPRS sklep I U 549/2012

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila predlog tožnikov za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja A.A. s sedežem v …, zaradi kršitev, ki naj bi jih storil v izvršilni zadevi In 50/2009, pristopljeni k zadevi In 2005/2007 Okrajnega sodišča v Kranju na podlagi drugega odstavka 298.d člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in drugega odstavka tretjega člena Pravilnika o disciplinskem postopku zoper izvršitelje (Pravilnik). Tožena stranka je ocenila, da ni mogoče utemeljeno sklepati, da je izvršitev v predmetni izvršilni zadevi storil katero od hujših disciplinskih kršitev, ki so naštete v 298.č členu ZIZ. Navedb predlagateljev glede nepravilnosti, ki naj bi jih izvršitelj storil pri rubežu 24. 3. 2010 ter ob razpisu 1. javne dražbe 14. 6. 2010 pa vsebinsko ni preverjala, saj je pregon morebitnih disciplinskih kršitev že zastaral v skladu z 298.e členom ZIZ v roku enega leta od dneva kršitve, saj sta predlagatelja uvedbo disciplinskega postopka zahtevala 9. 11. 2011. Kot neutemeljene ocenjuje tudi navedbe tožnikov glede odsotnosti izvršitelja na mestu javne dražbe in neupravičenega zaračunavanja stroškov dražb, ki se jih ni udeležil. Kot neutemeljene zavrne očitke, da izvršitelj na dražbo 6. 4. 2011 ni pristopil in jo ni izvedel, saj je bil uradni zaznamek vročen tudi tožnici B.B., kar je razvidno iz priložene povratnice, kot tudi očitek, da tožnika ne razpolagata z dokazilom o prodaji stroja ACME MOTORI 730, saj je izvršitelj toženi stranki predložil pogodbo o prodaji tega stroja s kupcem C.C., sklenjeno 6. 4. 2011.

Tožnika v tožbi podrobneje pojasnjujeta zatrjevane kršitve in potek postopka, izvršitelju očitata nezakonit rubež in cenitev, ker je zarubil premične stvari, ki jih drugo navedeni tožnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. Očitata kršitev 93. člena ZIZ glede rokov za opravo javne dražbe. Dne 6. 4. 2011opravljena dražba na naslovu tožnika ni bila pravilna. V dražbenem razglasu je kot kraj prodaje naveden naslov tožečih strank in ne naslov poslovnega prostora izvršitelja. O spremembi bi moral obvestiti vse udeležene. Tožena stranka ni pojasnila, kako je domnevni kupec stroja CME MOTORI 730 bil obveščen o kraju prodaje v prostorih izvršitelja. Očita kršitev 95. člena ZIZ. Gre za pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanj. Tožena stranka ni ugotovila vseh pravno relevantnih dejstev. V tožbi opisana dejanja izvršitelja so po mnenju tožeče stranke nezakonita, saj jih ni opravil v skladu z ZIZ ter ni izpolnjeval svojih obveznosti, saj se razpisanih javnih dražb ni udeležil. Sodišču predlagata, da odpravi izpodbijano odločbi in samo odloči tako, da pristojnemu ministru naloži uvedbo disciplinskega postopka zoper navedenega izvršitelja oz. podredno da zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka izpostavlja, da se je opredelila do vseh tožnikovih očitkov. Glede odsotnosti in neupravičenega zaračunavanja stroškov je izvršitelj pojasnil razloge. Dražbo je na predlog tožečih strank preklical, stroškov pa ni obračunal, za kar je predložil dokaze. Dražba 6. 4. 2011 je bila izvedena v prostorih izvršitelja na prošnjo dolžnice, kar izhaja iz uradnega zaznamka. Niso utemeljeni očitki tožnikov, da ne razpolagata z dokazilom o prodaji stroja, saj je izvršitelj predložil pogodbo o prodaji, katere izvod je prejel tudi dolžnik. Navaja 52. člen ZIZ.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka vztraja pri tožbi, v celoti prereka navedbe tožene stranke. Nikoli ni prejela obvestila izvršitelja o preložitvi javne dražbe, uradni zaznamek pa nima dokazne vrednosti. Tožena stranka pavšalno povzema 3. člen Pravilnika, ki po 298. členu ZIZ odgovarja tudi če krni ogled službe izvršitelja. Izvršitelj s premoženjem ni ravnal kot dober gospodar.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče med drugim tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka). Gre za eno do splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v subjektivnem upravnem sporu, v katerem se omejuje dopustnost tožbe v primerih, ko tožnik ne izkaže, da so z upravnim aktom prizadete njegove pravice in pravne koristi. Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje lahko le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča potrebno zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi, ki jih brez sodne odločbe ne bi mogel doseči. Sodišče pa na razloge iz 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Merilo za obstoj pravnega interesa je odgovor na vprašanje ali bi lahko tožeča stranka z uspehom v upravnem sporu izboljšala svoj pravni položaj. V obravnavanem primeru je predmet spora sklep tožene stranke, ki je bil izdan na pobudo tožnikov po 298.a členu ZIZ. Po slednjem lahko stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja, predlagajo uvedbo disciplinskega postopka, ki ga uvede minister, pristojen za pravosodje. Po povedanem sta tožnik lahko pobudnika za uvedbo disciplinskega postopka, kar pa še ne pomeni, da gre v obravnavanem primeru za varovanje njune pravice ali pravne koristi v tem postopku. Z izpodbijanim sklepom bi bilo lahko eventualno poseženo v pravico sodnega izvršitelja oz. bi posledično sankcija razrešitve lahko vplivala na stranke v drugih sodnih postopkih, katerih pravnih koristi pa tožnika tudi ne moreta varovati. Svoje pravice lahko tožnika uveljavljata le v postopku izvršbe s predlogom za izločitev sodnega izvršitelja. Zato kljub temu, da je bil postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na pobudo tožnikov, po mnenju sodišča slednje še ne pomeni, da gre v obravnavanem primeru za vložitev tožbe za varovanje njunih pravic ali pravnih koristi. Sodišče ugotavlja, da tožnika ne izkazujeta svoj pravni interes, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v pravni položaj tožnikov, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na pobudo tožnikov.

Tožnika z uspehom v tem upravnem sporu po mnenju sodišča ne moreta v ničemer izboljšati svoj pravni položaj, kar pomeni, da že ob vložitvi tožbe tožnika nista izkazala pravnega interesa. Zato je sodišče na pravni podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.