VSL sklep II Cp 2479/2013

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožniku odškodnino v višini 9.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.3.2011 dalje do plačila (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.045,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi oziroma delno ugodi, podrejeno, da se pritožbi ugodi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je v konkretnem primeru zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, napačno je uporabilo materialni predpis, prav tako so razlogi sodbe medsebojno nasprotujoči si, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. S tem, ko sodišče navaja, da raztrganina rotatorne mišice, ki naj bi nastala zaradi drugega vzroka, naj ne bi bila v vzročni zvezi s škodnim dogodkom oziroma naj bi bila prekinjena morebiti tudi zaradi prehitrega zaključka zdravljenja, s slednjo navedbo vzročno zvezo dejansko potrjuje oziroma jo dopušča. Izvedenec medicinske stroke je dopustil možnost, da je poškodba, udarnina leve rame, ki jo je tožnik utrpel ob škodnem dogodku dne 16.7.2010, prispevala h kasnejšemu nastanku raztrganine rotatorne mišice na mestu udarca leve rame po poškodbi in je ta prispevek ocenil s stopnjo 10 do 11 %. Med vzroke nastanka raztrganine rotatorne mišice je šteti tudi problematično prekrvavitev tkiv, zato je vzročna zveza med raztrganino rotatorne mišice in udarnino leve rame izkazana. Udarnina leve rame, ki jo je tožnik ob škodnem dogodku nedvomno utrpel, mu je, kot izhaja iz izvida, povzročila oteklino in hematom, kar povzroči zmečkanine kože in podkožja, razpoke manjših krvnih žil, krvavitve navznoter in prepojitev mehkih tkiv s krvjo, kar vse je mogoče šteti kot dejavnike za problematično prekrvavitev tkiv. Pri tožniku je takšna problematična krvavitev tkiv nastala in je vplivala na kasnejšo poškodbo, kar je sodišče povsem zanemarilo oziroma je zmotno ugotovilo, da naj bi bila možnost soprispevka prekinjena zaradi drugega vzroka, nastanka druge poškodbe. Za takšno ugotovitev sodišče ni imelo podlage v izvedenskem mnenju in drugih podatkih spisa. Glede na izvedensko mnenje ni mogoč drugačen zaključek kot, da je tožnik upravičen do odškodnine za nematerialno škodo za dodatno oziroma posledično poškodbo, vsaj v deležu 10 %.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno navaja, da so zaključki sodišča prve stopnje glede vzroka poškodbe, raztrganine rotatorne manšete, oziroma morebitnega soprispevka škodnega dogodka z dne 16.7.2010 (oziroma poškodbe tožnika z dne 16.7.2010) k raztrganini rotatorne manšete napačni in delno tudi sami s seboj v nasprotju. Zaključek sodišča, da naj bi bila glede obstoja 10 oziroma 11 % morebitnega soprispevka poškodbe z dne 16.7.2010 k nastanku nove škode, vzročna zveza zaradi drugega vzroka prekinjena, nima podlage v spisu. Izvedenec je namreč ugotovil, da ni mogoče izključiti možnosti, da je obravnavana poškodba, udarnina leve rame, v manjši meri (10 do 11 %) prispevala tudi k nastanku raztrganine rotatorne manšete nekaj mesecev kasneje. Dodatna poškodba, raztrganina RM leve rame je nastala v novembru 2010, udarnina v levo ramo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči dne 16.7.2010, pa ni bila edini in glavni vzrok natrganja RM. Že v pripravljalni vlogi z dne 23.5.2013 je tožeča stranka opozorila (in na to opozarja tudi v pritožbi), da je udarnina rame (kot je ugotovil izvedenec) povzročila zmečkanine kože in podkožja, razpoke manjših krvnih žil, krvavitev navznoter in prepojitev s krvjo mehkih tkiv, predvsem mišic na udarjenem mestu, po mnenju tožeče stranke je nastala problematična prekrvavitev tkiv, kar je prispevalo k nastanku nove poškodbe, ki ni posledica druge nezgode in je verjetnost vzročne zveze med obema poškodbama izkazana. V zvezi s tem je tožeča stranka predlagala tudi dopolnitev izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje izvedeniškemu mnenju in tožeči stranki neutemeljeno ni sledilo, zaradi zmotnega stališča o prekinitvi vzročne zveze, ki pa ni bila izkazana. Sodišče druge stopnje pri tem opozarja, da je pri dokazovanju vzročne zveze pomembno, da tožeča stranka dokaže vzročno zvezo z zadostno stopnjo verjetnosti (in ne prepričanja), dokazni standard je torej nižji. Po oceni sodišča druge stopnje je ta v konkretnem primeru, glede na že navedeno izvedeniško mnenje, izpolnjen.

Ne glede na navedeno je moralo sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti v celoti in tudi o temelju tožbenega zahtevka ni moglo odločiti, saj je v konkretnem primeru sporno tudi, ali gre za novo oziroma dodatno škodo (glede na že podpisano poravnavo za škodo tožnika iz prometne nezgode dne 16.7.2010), in ali so za izplačilo odškodnine za to škodo izpolnjene tudi druge predpostavke, kar je tožena stranka prerekala, sodišče prve stopnje pa se, glede na to, da je odločitev oprlo na neobstoj vzročne zveze, o tem še ni izjasnilo.

Glede na navedeno je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje po potrebi naloži izvedencu še dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma izvedenca zasliši, nato pa ob upoštevanju deljene vzročnosti o zahtevku ponovno odloči.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.