VSM sodba I Cp 850/2009

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala prenehanje pravice stvarne služnosti prevoza in prehoda obstoječe v breme parc. št. 2337/1 k.o., na južni meji te nepremičnine, v polni dolžini, v širini 3 m, v korist parc. št. 2337/2 k.o. in prepoved nadaljnjih prehodov in prevozov preko služečega zemljišča.

2Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, s predlogom spremembe izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

3Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, pomembna za odločitev o sporu, na podlagi ugotovljenih dejstev je napravilo tudi pravilne materialnopravne zaključke. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno povzelo izpovedbo priče J. B.. Ta priča je izpovedala, da se ne spomni ali je ob izdaji lokacijske dokumentacije leta 1972 Poljska pot že obstajala, saj to nedvomno izhaja iz njene izpovedbe. Sodišče tudi ne „komentira“ izpovedbe J. B. v smislu, da je slednji povedal, da je bila v obeh primerih mišljena Ravenska cesta, saj sodišče tega ne komentira, ampak samo dobesedno povzema izpovedbo priče.

7Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje na ogledu ni izmerilo širino Poljske poti, ki bi naj bila široka 7 m in da daje prednost grmičevju in drevesom pred ustavno nedotakljivo lastninsko pravico.

8Na podlagi določila 222. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.

9Tožnika uveljavljata ukinitev služnosti zaradi njene nekoristnosti in spremenjenih okoliščin, v katerih je bila ustanovljena, zatrjujeta ureditev Poljske poti, po kateri ima sedaj toženec nemoten dostop do svoje nepremičnine parc. št. 2337/2 k.o. Služnost je bila ustanovljena, ko toženec drugače ni mogel priti do gospodujoče parc. št. 2337/2 k.o., pred časom pa je bila ob gospodujočem zemljišču urejena nova javna pot, to je Poljska pot, po kateri bi toženec lahko pripeljal na svoje zemljišče parc. št. 2337/2 k.o.

10Nesporno med pravdnima strankama je, da je služnostna pot asfaltirana in poteka od Ravenske ulice preko parc. št. 2336 k.o., last toženca, ter nato po služečem zemljišču parc. št. 2337/1 last tožnikov do hiše toženca na gospodujočem zemljišču parc. št. 2337/2 k.o.

11Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz Poljske poti ni omogočen dostop do gospodujoče parcele. Poljska pot je sicer res asfaltirana cesta, vendar je dostop na gospodujoče zemljišče zaraščen z grmovjem in drevjem, kar izhaja tudi iz fotografije desno spodaj na prilogi C3. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so pravdne stranke skupaj asfaltirale celotno pot po parc. št. 2336, 2337/1 in 2337/2, ker so to pot vsi potrebovali.

12Glede na takšne pravilne zaključke sodišča prve stopnje pa ni mogoče trditi, da bi služnost za uporabo gospodujočega zemljišča postala nekoristna, niti da so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je nastala. Tožeča stranka je sicer uspela dokazati, da služnost ni več nujno potrebna za uporabo gospodujoče stvari, kar pa nikakor ne pomeni, da je postala nekoristna. Ugotovitev, da je pristop do gospodujoče parcele s Poljske poti sicer možen, vendar otežen, ne zadošča za oceno, da je pravica služnosti postala nekoristna, niti da so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je nastala.

13Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke s pritegnitvijo izvedenca gradbene stroke, saj njegovo strokovno znanje ne bi moglo izpodbiti ugotovljenega dejstva, da je dostop toženca po Poljski poti do gospodujočega zemljišča onemogočen zaradi grmovja in dreves, ki tam rastejo.

14Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da obstoječa služnost bremeni služečo parcelo, saj je to bistven namen vsake ustanovljene služnostne pravice.

15Kakšen vpliv bi lahko imelo napačno povzeto lokacijsko dovoljenje, na odločitev v tej pravdni zadevi pritožba ne pove. Iz lokacijske dokumentacije je sodišče prve stopnje povzelo samo, da je bila ob njeni izdaji za gradnjo hiše toženca kot dovozni priključek na javno cesto mišljena Ravenska cesta, to pa iz lokacijske dokumentacije nedvomno izhaja, zato je neutemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo lokacijsko dovoljenje.

16Dejstvo, da je Poljska pot, čeprav še takrat neutrjena in makadamska, že obstajala ob ustanovitvi služnosti, pa je dejstvo, ki ga zatrjujeta sama tožnika in mu toženec ni oporekal.

17Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

18Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. člena in 165. člena ZPP.