UPRS sodba IV U 44/2012

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Žalec, št. 351-39/2009-18 z dne 23. 12. 2010, se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR s pripadajočim DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Upravna enota Žalec je z izpodbijano odločbo, št. 351-39/2009-18 z dne 23. 12. 2010, odločila, da se zavrne zahteva investitorjev A.A. in B.B., za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo dveh prizidkov - prizidka A kot pisarna in prizidka B kot delavnica za zasteklitev stavbnega pohištva, ki sta bila nedovoljeno zgrajena na parc. št. 409/1 k.o. …., na zahodni strani obstoječe mizarske delavnice, ki stoji na parc. št. 409/3 k.o. ….. v naselju C., občina . Investitorja sta 2. 2. 2009 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, o kateri je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 351-39/2009-7 z dne 17. 3. 2009. Ministrstvo za okolje in prostor je 16. 12. 2009 z odločbo št. 35108-162/2009-4 gradbeno dovoljenje odpravilo in vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, z napotilom, da prvostopenjski organ preveri vse okoliščine glede predvidenega lokacijskega načrta, če to vpliva na obravnavano zemljišče in nato presodi, ali je gradbeno dovoljenje sploh mogoče izdati.

2V ponovljenem postopku je prvostopenjski upravni organ preveril pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi 66. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Ugotovil je, da se objekta, ki sta predmet legalizacije, nahajata znotraj območja, ki ga ureja Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08-v nadaljevanju Odlok), znotraj naselja C., opredeljenega kot prostorska enota PE 23-Gospodarska cona Trnava - zahod. Osnovna namenska raba je M-mešano območje, podrobnejša namenska raba v prostorski enoti pa je MP - mešane površine. Na celotnem območju je predvidena izdelava občinskega lokacijskega načrta z oznako PE 26 - širitev na območju Trnave (gradnja razglednega stolpa ter širitve obstoječega centra). Prvostopenjski upravni organ je pojasnil, da je bil Odlok objavljen 2008 in je pomanjkljiv, ker ne vsebuje meril in pogojev. Prostorski red Občine Braslovče (v nadaljevanju PROB) ni objavljen v celoti, predvsem pa ni objavljen v elementih, ki se nanašajo na vprašanje dovolitve graditve in pogojev za graditev (154. člen Ustave RS).

3Upravni organ je pozval Občino Braslovče, da pojasni in se opredeli do navedb in ugotovitev v odločbi MOP z dne 16. 12. 2009. Občina Braslovče je z dopisom z dne 29. 1. 2010 obrazložila, da Odlok v 2. členu določa, da je poleg Odloka sestavni del Odloka tudi besedilo prostorskega reda občine Braslovče (v nadaljevanju PROB) in kartografski del PROB z grafičnimi načrti. Z objavo Odloka v Uradnem listu RS in navedbo sestavnih delov prostorskega akta ter navedbo, kje je prostorski akt stalno na vpogled, je zagotovljena javnost in skladnost objave prostorskega akta z 23. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), po katerem je njihov prostorski akt sprejet. Parceli št. 409/3 in 409/1 k.o. …. sta znotraj prostorske enote PE 23 - gospodarska cona Trnava - zahod, za katero je predviden sprejem občinskega lokacijskega načrta, oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) z oznako PA 26-širitev na območje Trnava (gradnja razglednega stolpa ter širitev obstoječega centra). Parceli 409/3 in 409/1 k.o. …. se nahajata na območju, kjer OPPN še ni sprejet, niti ni v pripravi, zato je treba do njegovega sprejema upoštevati 5. poglavje PROB, podpoglavje 5.2.15 - Merila in pogoji za gradnjo objektov na območju predvidenih OPPN, po katerih legalizacije objektov niso dovoljene in tako gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.

4Tožnika vlagata tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter postopkovnih kršitev. Upravna organa sta izhajala iz stališča, da gre za odločanje na podlagi veljavnega Odloka, s čimer se tožnika ne strinjata in zatrjujeta, da so bile določbe 5.2.15 poglavja PROB uporabljene napačno oziroma sploh niso bile uporabljene. Gradnja leži na zemljiščih s parc. št. 409/3 in 409/1 k.o. …., torej na območju, na katerem se predvideva sprejetje OPPN, vendar na del prostorske enote 23, kjer ležita sporni zemljišči, bodoča prostorska ureditev nima nobenega vpliva. Predvidena izdelava OPPN v prostorski enoti 26-širitev na območju Trnave (gradnja razglednega stolpa ter širitev obstoječega centra) zemljišč s parcelno številko 409/3 in 409/1 k.o. …. ne zadeva. To nadalje pomeni tudi, da bi ob upoštevanju Meril in pogojev za gradnjo objektov na območju predvidenih občinskih lokacijskih načrtov, prvostopenjski upravni organ moral izdati zahtevano gradbeno dovoljenje, toliko bolj, ker bi s tem sledil navodilu drugostopenjskega organa iz odločbe z dne 16. 12. 2009. Ob tej ugotovitvi, da predvidena izdelava OPPN ne bo posegla na območje gradnje tožnikov, bi torej moral upravni organ vsebinsko presoditi prvi odstavek meril 5.2.15 poglavja in z uporabo metode nasprotnega razlogovanja ugotoviti, ali zaradi nameravane gradnje obstaja utemeljena nevarnost, da bo (zaradi gradnje) izvedba prostorske ureditve onemogočena in je močno otežena, oziroma ali se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Prav tako je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja voden v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe nista bila pritegnjena v postopek. Sodišču tožnika predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Predlagata tudi povrnitev stroškov postopka.

5Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana odločitev temelji na določbah PROB, katerih zakonitost je presojalo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-66/11-10 z dne 19. 5. 2011. Odločilo je, da Prostorski red Občine Braslovče, sprejet z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08 in 75/10), ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati. Odločitev je Ustavno sodišče RS pojasnilo z navedbo, da je prostorski red občine predpis, zato mora biti na podlagi prvega odstavka 154. člena Ustave objavljen pred začetkom veljave. Iz navedene odločbe izhaja tudi, da je bilo skladno z določbo 23. člena ZUreP-1 določeno, da se prostorski akt sprejme z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu oziroma v občinskem glasilu, zato je kot zmotno štelo zatrjevanje občine, da je bil PROB objavljen pravilno. Odlok namreč ne ureja normativne vsebine prostorskega akta, zato PROB ni del veljavnega pravnega reda in ne more biti pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj. Glede na prvi odstavek 154. člena Ustave šele z objavo in potekom vakacijskega roka postane predpis del veljavnega pravnega reda. Zato tudi ni mogla začeti veljati Obvezna razlaga. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je obvezna razlaga predpisa sestavni del tega predpisa. Njena časovna veljavnost se ujema z veljavnostjo akta, ki ga razlaga.

8Ker torej PROB v času odločanja prvostopenjskega organa ni bil objavljen v Uradnem listu RS, predpis ni začel veljati in ni postal del veljavnega pravnega reda, torej je prvostopenjski organ izpodbijano odločitev oprl na predpis (PROB), ki ni bil veljaven. Sodišče kot nepravilno in zmotno ocenjuje stališče drugostopenjskega organa, da je bil sporni PROB objavljen v Uradnem listu RS, št. 64/11 v času pritožbenega postopka, s čimer je bila sanirana napaka glede veljavnosti PROB. Objava predpisa namreč služi predvsem krepitvi pravne varnosti državljanov, tako da so z vsebino predpisa seznanjeni vnaprej in „sanacija“ kršitev ustavne določbe 154. člena Ustave RS, tako kot jo je obrazložila tožena stranka ni dopustna.

9Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena že iz tega razloga, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo v okviru tožbenega predloga (četrta točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tako da je tožbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

10V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek), zato sodišče opozarja, da bo morala v ponovljenem postopku odločanja sprejeta odločitev temeljiti tudi na pravilni razlagi določb 81. do 84. člena ZUreP-1 (Začasni ukrepi za zavarovanje prostora).

11V obravnavani zadevi ni sporno, da PROB v točki 5.2.15 (Merila in pogoji za gradnjo objektov na območju predvidenih občinskih lokacijskih načrtov) določa, da na območjih, ki se urejajo z občinskimi prostorskimi akti, ki še niso sprejeti, ni dovoljeno izvajanje gradenj (tretja alinea drugega odstavka). Gre za prepoved, na kateri temeljita odločitvi obeh upravnih organov. Prav tako v zadevi ni sporno, da za območje prostorske enote PE 23-Gospodarska cona Trnava-zahod, na katerem ležita parceli št. 409/3 in 409/1 k.o. Orla vas OPPN še ni sprejet, niti ni v pripravi (dopis Občine Braslovče št. 351-06/17-2009-5 z dne 29. 1. 2010, list. št. 17/1.1 upravnega spisa).

12Sodišče pojasnjuje, da je za primere kot je obravnavani, v ZUreP-1 predvidena možnost zavarovanja prostora (kar prepoved gradenj po vsebini je) s sprejemom začasnih ukrepov (3. točka drugega odstavka 81. člena ZUreP-1). V določbi 83. člena ZUreP-1 so določene vrste začasnih ukrepov, med njimi tudi prepoved izvajanja gradenj (prvi odstavek 83. člena ZUreP-1). V skladu s tretjo alineo prvega odstavka 110. člena ZPNačrt pa se občinski lokacijski načrt po ZUreP-1 šteje za OPPN. Sodišče opozarja tudi na določbo prvega odstavka 81. člena ZUreP- 1, v skladu s katero lahko občinski svet z odlokom za določeno območje sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena, oziroma, da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe, ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Ker je prepoved izvajanja gradenj iz tretje alinee drugega odstavka Meril in pogojev za gradnjo objektov na območju predvidenih občinskih lokacijskih načrtov (5. 2. 15) PROB po vsebini in namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora, bi za njegovo zakonitost morali biti izpolnjeni tudi drugi, z zakonom prepisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov, ki pa v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni.

K II. točki izreka:

13Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).