VSL sklep II Cp 2493/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega prostora v velikost 311 m2 med parcelama št. 668/2 in 669, obe k.o. X., na 2.488,00 EUR.

Zoper sklep se je v roku pritožil predlagatelj, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da določi vrednost spornega predmeta na 1,80 EUR po m2, podrejeno, da ga razveljavi in predlog nasprotnega udeleženca za cenitev spornega prostora kot nepotrebnega in neutemeljenega zavrne. Navaja, da se je sodišče prve stopnje pri cenitvi oprlo na cenitev sodnega cenilca kmetijske stroke, ki nima nobene podlage od katere koli v cenilnem poročilu naštetih in navedenih šestih strokovnih podlag. Cenitev je neverodostojna in kot takšna nesprejemljiva. Cenilec je namreč podal cenitev pogojno z zapisom „bi lahko ocenili“ in po metodi primerljivosti. Če bi na spornem prostoru stal objekt in bi bil prodajan skupaj, bi vrednost znašala 15,00 EUR za m2. Zaradi specifičnosti primera je vzel polovico tega zneska, torej 8,00 EUR, kar je dobesedno smešno, nestrokovno in zavajajoče. Edini sprejemljivi cenilčev odgovor, ki ga sprejema tudi predlagatelj, kakšna bi bila vrednost spornega prostora, če bi pri določanju upošteval enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljiška in gozda, je, da bi bila v tem primeru vrednost konkretnega zemljišča, brez ekonomskih dejavnikov, 1,00 EUR za m2, ekonomski dejavniki pa bi to vrednost lahko zvišali za 60 do 80 %. Te slednje cenilčeve ugotovitve sodišče ni sprejelo, češ, da je potrebno upoštevati tržno vrednost, za kar sodišče nima trdne podlage.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema za pravilnega stališče sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa, da je pri ugotavljanju vrednosti spornega prostora v nepravdnem postopku za ureditev meje potrebno upoštevati tržno vrednost zemljišča. Ker je po izvedencu ugotovljeno tržno vrednost prevzelo tudi v izpodbijanem sklepu ob ugotovitvi vrednosti spornega zemljišča, odločitev sodišča temelji na pravilno ugotovljenem pravno relevantnem dejstvu in je materialnopravno pravilna. Tržna vrednost je namreč tista vrednost, ki je interesantna in zemljišče lastniku pomeni takšno premoženjsko vrednost, kolikor za njega lahko iztrži s prodajo oziroma je to vredno na trgu.

Pritožba predlagatelja opredeljeno ne argumentira, zakaj bi sodni izvedenec moral vrednost prostora ugotoviti po Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda. To, da se z ugotovitvijo tržne vrednosti spornega prostora ne strinja predlagatelj, ni argumentiran razlog za izpodbijanje cenitve in takšnemu pavšalnemu pritožbenemu razlogu pritožbeno sodišče ne more slediti.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).