VSRS Sklep II DoR 371/2013

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

Ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?

Ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?

Ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?

Ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožbenemu zahtevku v I. in II. točki izreka sodbe delno ugodilo in odločilo, da je toženka dolžna v roku 30 dni na svoje stroške odstraniti predmetni daljnovod, v kolikor poteka po tožnikovi nepremičnini in vzpostaviti prejšnje stanje, takšne obveznosti pa se lahko oprosti, če v roku 15 dni s tožnikom sklene pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti gradnje, vzdrževanje in obnove tega daljnovoda v njeno korist proti plačilu nadomestila v višini 12.397,50 EUR. Kar je glede res in solutione tožnik zahteval več (6.512,20 EUR), je zavrnilo. V III. In IV. točki izreka sodbe je odločilo tudi, da je toženka dolžna tožniku iz naslova uporabnine v roku 15 dni plačati znesek 4.339,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar pa je tožnik iz naslova uporabnine zahteval več, je zavrnilo. V V. točki izreka sodbe je odločilo o stroških postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in v I. delu izreka sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom spremenilo v I. in II. točki izreka, tako da je v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ter razveljavilo odločitev o stroških in zadevo zaradi odločanja o podrednem tožbenem zahtevku (plačila odškodnine) in o stroških postopka vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V II. delu izreka je pritožbi v ostalem zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (točka III. izreka sodbe) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V III. delu izreka je odločanje o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

3Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede štirih vprašanj:

1) Ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov (konkludentno) zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?

2) Ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?

3) Ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ)?

4) Ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?

Navaja, da je bila sporna izjava dana pod izrecno navedenim odložnim pogojem, zato ne učinkuje, dokler ne nastopi odložni pogoj (59. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Ker odložna pogoja nista bila izpolnjena, izjava nima učinkov. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo glede toženkinega morebitnega priposestvovanja, sicer pa do priposestvovanja niti ni prišlo, saj toženka ni bila niti zakoniti niti dobroverni posestnik. Toženka bi morala izpeljati postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice po Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in Energetskem zakonu (v nadaljevanju EZ). O prvih dveh vprašanjih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. V zvezi s tretjim vprašanjem navaja, da je razmerje med pravdnima strankama mogoče opredeliti kot prekarij (974. člen ODZ) - neobvezno posodbo do preklica. S tem ko je tožnik vložil tožbo, je prekarij preklical. Sodba sodišče druge stopnje je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča. V zvezi s tem se sklicuje na sklep II Ips 725/2008 z dne 12. 1. 2012 in sklep II Ips 1171/2008 z dne 15. 3. 2012. Tožnika sporna izjava ne zavezuje, saj je bila dana s strani njegovih pravnih prednikov (on je njihov singularni pravni naslednik). Sodba sodišča druge stopnje je zato tudi v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča, v zvezi s tem se sklicuje na II Ips 95/2010 z dne 13. 5. 2010.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu in opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).