VSL sklep I Cpg 954/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi.

2Tožena stranka se je zoper sklep zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožila. Višjemu sodišču predlaga, da ponovno izvede vse dokaze in pritožbi v celoti ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi je tožena stranka hkrati z vložitvijo pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 12. 2012 predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbo. Sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo, ker iz dokazil, ki jih je tožena stranka predložila, izhaja, da je v zadnjem letnem poročilu izkazovala bilančni dobiček v višini 938.057,00 EUR, iz bilance stanja pa tudi, da ima tožena stranka 2.678.224,00 EUR kratkoročnih sredstev in 1.046.627,00 EUR kratkoročnih obveznosti, ter 1.566.693,00 EUR dolgoročnih sredstev in 2.111.391,00 EUR dolgoročnih obveznosti, ima pa tudi 1.443.830,00 EUR kratkoročnih terjatev. Ker je sodišče ugotovilo, da višina kratkoročnih obveznosti ne presega višine sredstev tožene stranke in pri odločitvi upoštevalo tudi, da sodna taksa za pritožbo znaša le 240,00 EUR, je presodilo, da ima tožena stranka dovolj sredstev za plačilo sodne takse. Sodišče je nadalje tudi ugotovilo, da je imela tožena stranka tudi prilive na transakcijski račun v skupni višini 7.147,54 EUR. Ker sodišču ni pojasnila, zakaj ne more uspešno unovčiti terjatev, kljub dejstvu, da ima trenutno blokirane transakcijske račune, navedeno ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse, saj je tožena stranka aktivna pravna oseba, ki izkazuje zadosten dobiček, da bi denarna sredstva lahko sprostila in plačala sodno takso.

5Po tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče pravno osebo oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Po četrtem odstavku mora sodišče pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

6Neutemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ker pri odločanju ni upoštevalo navedbe iz opombe v točki d.) poslane izjave o premoženjskem stanju, in sicer, da ima tožena stranka oba transakcijska računa blokirana, zaradi česar sredstev za plačilo sodne takse nima, hkrati pa ima vsa sredstva obremenjena s hipotekami bank. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč dejstvo blokade transakcijskih računov ugotovilo. Vendar mora, kot že navedeno (v točki 5. obrazložitve), sodišče pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine in poleg likvidnostnega stanja pravne osebe upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje. Ne glede na podatke, ki jih je navedla v izjavi o premoženjskem stanju in na katere se sklicuje sedaj v pritožbi, mora zato stranka v skladu s 7. ter v zvezi z 212. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek (ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika), sicer je ta neutemeljen. Tožena stranka za trditve o obremenitvah s hipotekami bank ni predložila nobenih dokazov.

7Pritožnica nadalje očita sodišču prve stopnje, da pri presoji finančnega stanja tožene stranke ni upoštevalo, da je imela tožena stranka v letu 2011 245.115,00 EUR čiste izgube poslovnega leta. Vendar je ob dejstvu, da tožena stranka v zadnjem letu izkazuje 938.057,00 EUR bilančnega dobička, ki ostane po pokrivanju morebitne izgube preteklega leta in ki odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, tudi po mnenju višjega sodišča finančno stanje tožene stranke, ob upoštevanju višine dolžne sodne takse, tako, da je do oprostitve plačila sodne takse ne opravičuje.

8Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, prav tako pa v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).