VSL sklep I Cpg 1224/2012

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžan upnik povrniti dolžniku, zniža za 57.213,00 EUR, tako da po spremembi znaša 85.843,50 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v I. točki izreka in v nespremenjenem delu III. točke izreka potrdi.

III. Vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrne (I. točka izreka sklepa). S predlogom je upnik predlagal, da:

- se dolžniku prepoveduje kakršnokoli razpolaganje in obremenjevanje 100.100 delnic z oznako M., izdajatelja P. d.d. ter 285.463 delnic z oznako P., izdajatelja P. d.d. (1. točka predloga);

- se prepoved iz 1. točke vpiše v Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi d.d. (2. točka predloga);

- mora upnik na dejanski podlagi iz te začasne odredbe v roku 30 dni od njenega prejema vložiti zoper dolžnika tožbo na ničnost pogodbe o prodaji 100.100 delnic z oznako M. ter 285.463 delnic z oznako P. ter zoper dolžnika istočasno zahtevati izdajo naloga za prenos teh delnic v korist računa nematerializiranih vrednostnih papirjev upnika (3. točka predloga);

- ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po izvršljivosti odločbe v glavni stvari, ki se vodi pod opr. št. V Pg 2989/2009 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (4. točka predloga);

- je dolžan dolžnik upniku v 8 dneh povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka predloga).

Zaradi delnega umika predloga za zavarovanje z začasno odredbo je sodišče v delu, ki se nanaša na izvrševanje glasovalnih pravic, postopek ustavilo (II. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da je dolžan upnik dolžniku v roku 8 dni povrniti njegove pravdne stroške v višini 143.056,50 EUR (III. točka izreka sklepa).

2Zoper I. in III. točko izreka sklepa vlaga pravočasno pritožbo upnik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „izpodbijano odločitev spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu upnika za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v napadenem delu razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Upnik je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljil na obstoju verjetnosti (nedenarne) terjatve na vrnitev vrednostnih papirjev iz naslova ničnih pogodb o prodaji 100.100 delnic z oznako M. ter 285.463 delnic z oznako P. z dne 08. 05. 2009. Ničnost pogodb in nalogov za prenos delnic po trditvah upnika utemeljuje kršitev prepovedi lex commisoria, saj je dolžnik s spornim prenosom postal imetnik delnic, katere je imel, skladno s pogodbami o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev z dne 08. 05. 2009 in dne 06. 03. 2009 (A5 - A17), zastavljene v zavarovanje terjatve po kreditnih pogodbah št. 1136976 z dne 08. 05. 2009 (A3) in št. 1114557 z dne 06. 03. 2009 (A4).

6Sodišče prve stopnje je ob obravnavi predloga upnika ugotovilo, da je slednji izkazal verjeten obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2), v nadaljevanju ZIZ), ni pa uspel izkazati (preostalega) pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ, t. j. nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se ta tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7Po presoji pritožbenega sodišča je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o verjetni izkazanosti obstoja terjatve (po prvem odstavku 272. člena ZIZ) zmoten. Med strankama so bila nesporna oziroma neprerekana naslednja dejstva:

- da je imel dolžnik skladno s 5. členom pogodb o zastavi nematerializiranih vrednostnih papirjev z dne 08. 05. 2009 in z dne 06. 03. 2009 v primeru, če upnik ne bi poravnal obveznosti po kreditnih pogodbah, pravico zastavljene vrednostne papirje prodati po postopku in način, določen s 47. členom Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (3) (v nadaljevanju ZNVP);

- da dolžnik tudi po opominu upnika svojih obveznosti po kreditnih pogodbah ni izpolnil;

- da je upnik delnice, ki so bile predmet zastave, preko poslov s svežnji prenesel na svoj račun, in sicer potem, ko je dolžnik podal P. d.d., kot borznemu članu, nalog za prodajo zastavljenih delnic, ta je vnesel naročilo za prodajo, dolžnik pa je v nadaljevanju podal naročilo za nakup (4);

- da je bil posel izveden z gotovinskim tokom preko plačilnih nalogov, pri čemer so bila naročila za prodajo dana po uradnem (enotnem) borznem tečaju (5).

8Uvodoma gre upniku pojasniti, da je prepoved komisornega dogovora, kot ga določa 132. člen Stvarnopravnega zakonika (6), v okviru splošne ureditve zavarovanja terjatev pravilo, s katerim se zagotavlja pravno varstvo dajalca zavarovanja (zastavnega dolžnika). Gre za dogovor, s katerim si zastavni upnik ob zastavi izgovori pravico, da si prilasti predmet zastave, če terjatev ob zapadlosti ne bo plačana (7). Vendar pa velja za finančna zavarovanja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (8). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.

9Nadalje je tako potrebno presoditi, ali postopek prodaje, kot izhaja iz med strankama nespornih oziroma neprerekanih dejstev (glej tč. 7 te obrazložitve), ustreza pogojem, kot jih za veljavno prodajo določa 47. člen ZNVP. Prvi odstavek 157. člena Pravil borze (9) določa, da lahko z vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje v katerem koli segmentu borznega trga, poteka organizirano trgovanje tudi preko svežnjev. Navedeno pomeni, da je šteti posle s svežnji kot posle, ki so sklenjeni na organiziranem trgu. Da je borza organiziran trg, izhaja iz drugega odstavka 38. člena ZNVP in prvega odstavka 15. člena Zakona o trgu finančnih inštrumentov (10). Sporni posel, ki je bil izveden z oddajo naročila za prodajo in ločeno z oddajo naročila za nakup, izpolnjuje tudi pogoje po prvem odstavku 159. člena Pravil borze. Ta namreč določajo, da je ena izmed možnih oblik sklenitve posla s svežnji z ločenim vnosom oziroma sprejemom naročil v globini trga. Skladno z navedenim je šteti, da so bili s prodajo vrednostnih papirjev preko poslov s svežnji, izvedenimi na borzi, pogoji po 47. členu ZNVP verjetno izpolnjeni.

10Neutemeljene so navedbe upnika, da je pri sklenitvi spornih poslov prišlo do prikrivanja dejstva prilastitve vrednostnih papirjev, saj da je voljo za nakup in prodajo oblikovala ena in ista oseba (t. j. dolžnik). Bistveno je upoštevati, da je predstavljata ponudba in sprejem ponudbe za prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev dva ločena posla, ki sta se odvijala skladno s pravili organiziranega trga. Upoštevati je tudi potrebno, da 47. člen ZNVP določa le obveznost prodaje zastavljenih vrednostnih papirjev na organiziranem trgu, slednjo pa lahko zastavni upnik izvrši na poljuben način v okviru pravil, ki veljajo za posle na organiziranem trgu. Da pa bi zastavni upnik lahko postal lastnik zastavljene stvari, po ustrezno izvedenem postopku prodaje, ZNVP ne prepoveduje. Prepoved tudi ni smiselna, saj so interesi zastavnega dolžnika zavarovani že z obveznostjo upnika, da postopek izvede na transparenten način preko organiziranega trga. Nadalje so nerazumljive trditve upnika, da je dolžnik nastopal v isti osebi kot prodajalec in kupec. Dolžnik je namreč skladno s pooblastilom po pogodbi o zastavi (5. člen) in 47. členom ZNVP nalog za prodajo podal kot zastavni upnik in ne kot prodajalec.

11Ob zaključku, da upnik ni verjetno izkazal obstoja terjatve (pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ), je bilo opredeljevanje do preostalih (neodločilnih) pritožbenih navedb nepotrebno (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe niso podani, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

13Delno utemeljena pa je pritožba v delu glede stroškov. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, to je določbe Zakona o odvetniški tarifi (11) (v nadaljevanju ZOdvT), ko je dolžniku odmerilo nagrado po tar. št. 3466, saj za tako odmero ni imelo nobene podlage. Odvetniška tarifa v podpoglavju 4.6. loči med postopkom izvršbe na uveljavitev denarne oziroma nedenarne terjatve in med postopkom zavarovanja z začasno odredbo. Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe. Na navedeno ne vpliva zapis v opombi 3.4.6 Podpoglavja 4.6. Ta se namreč nanaša na vse tarifne številke podpoglavja, posamezne od teh pa nadalje opredeljujejo svojo uporabo po posamezni vrsti postopka. Skladno z navedenim je tako sodišče prve stopnje dolžniku preveč priznalo nagrado za pripravljalni vlogi z dne 20. 05. 2010 in z dne 21. 10. 2011, v znesku 47.677,50 EUR, skupaj z 20% DDV za 57.213,00 EUR. Za ta znesek je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev o stroških iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa tako, da je upniku naložilo v plačilo stroške postopka dolžnika v višini 85.843,50 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Nima pa prav pritožba, ko izpodbija upravičenost dolžnika do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo z dne 23. 09. 2009. Kot pravilno izpostavlja odgovor na zadevno pritožbo dolžnika, je potrebno upoštevati, da se skladno z določbo 154. člena ZPP kot odločilno upošteva načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih dejanj (12). Ker upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe ni uspel, je dolžan dolžniku povrniti tudi stroške odgovora na pritožbo z dne 23. 09. 2009.

15Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo nagrado za narok. Narok v postopkih izdaje začasne odredbe sodišče skladno z določbo četrtega odstavka 29. člena ZIZ (v zvezi z 239. členom ZIZ) razpiše, kadar zakon tako določa ali kadar sodišče oceni, da je to smotrno. Upoštevaje dejansko in pravno zapletenost obravnavanega spora ter obsežne in izčrpne vloge strank je z izvedbo naroka sodišče prve stopnje strankam ponudilo možnost kontradiktornega nastopanja na naroku in presoje možnosti sklenitve sodne poravnave, zaradi česar je zaključiti, da je bila njegova ocena smotrnosti izvedbe naroka pravilna.

16Upnik je s pritožbo uspel zgolj v manjšem stroškovnem delu, zato je pritožbeno sodišče skladno s pooblastilom po drugem odstavku 154. člena ZPP odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl..

(3) Ur. l. RS, št. 23/1999 in 58/1999.

(4) Podrobnosti transakcije je dolžnik pojasnil v tč. 1.3 svojega odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 25. 08. 2009, upnik pa jih v tč. V pripravljalne vloge z dne 21. 09. 2011 pripoznava, zoperstavlja se le njihovemu nadaljnjemu tolmačenju s strni upnika.

(5) Navedb dolžnika v tč. 1.3 in 3 odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 25. 08. 2009 upnik v nadaljevanju postopka ni prerekal.

(6) Ur. l. RS, št. 87/2002.

(7) Tako tudi M. Tratnik v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 603.

(8) Tako tudi M. Juhart v Materialnopravna vprašanja ustanovitve in izvedbe finančnih zavarovanj, Podjetje in delo, št. 7, letnik 2010, str. 1087.

(9) V času sklenitve spornih poslov so bila v veljavi Pravila borze, objavljena v Ur. l. RS, št. 45/08, 96/08, 1/09 in 82/2009.

(10) Ur. l. RS, št. 69/2008.

(11) Ur. l. RS, št. 67/2008 in 35/2009.

(12) Tako tudi N. Betetto v Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 29.