UPRS sodba II U 427/2012

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33114-326/2011 z dne 21. 2. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka zavrnil vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Pomoč mladim prevzemnikom, Ukrep št. 112; pod 2. točko izreka je odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in pod 3. točko izreka je odločil, da stroški v postopku niso nastali. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik 23. 9. 2011 ob 10.18 uri vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje uvodoma navedenega ukrepa. Sredstva iz navedenega ukrepa se odobrijo po postopku in pod pogoji, navedenimi v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011 in 2013 (Uredba) in Javnem razpisu za Ukrep 112, Pomoč mladim prevzemnikom. Pri obravnavi vloge je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da tožnik ob upoštevanju 5. točke IV/2 poglavja Javnega razpisa, pogoja iz točke 13 poglavja IV/2, po katerem se iz prevzema kmetije lahko izloči le do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP), ne izpolnjuje. Iz uradne evidence elektronske zemljiške knjige in Geodetske uprave RS je namreč razvidno, da je prenosnica A.A. lastnica PKP v velikosti 1,22 ha. Ker torej tožnik navedenega pogoja v zvezi s prenosom lastništva ne izpolnjuje, je bilo treba njegovo vlogo zavrniti.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Pojasnjuje, da Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki ga je potrdila tudi Komisija EU, pod točko 5.3.1.1.2 Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, pod „Opis ukrepa“ določa, da se podpora mladim prevzemnikom kmetije izvaja v obliki enkratne finančne pomoči za lažji prevzem in strukturno prilagoditev gospodarstva po prevzemu. Uredba v 13. členu določa pogoje, ki jih morajo vlagatelji izpolnjevati. Po točki 3 prvega odstavka 13. člena Uredbe se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Po 7. točki navedenega člena ima prenosnik možnost, da iz prevzema izključi stanovanjsko enoto, zemljišča v skupni velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin, ter objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar so pogoj za gospodarsko vitalnost kmetije. V skladu s 109. členom Uredbe se sredstva dodelijo z javnim razpisom. V Uradnem listu RS je bil objavljen javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Le-ta v 13. členu določa, da se iz prevzema, med drugim, lahko izključi zemljišča v skupni velikosti do 0, 50 ha PKP. V javnem razpisu je bilo določeno še, da se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter da v primeru, da je zakonski oziroma zunajzakonski partner prenosnika lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID, te kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika. Tožnik je dne 23. 9. 2011 ob 10.18 uri vložil vlogo za dodelitev z Javnim razpisom razpisanih nepovratnih sredstev. Iz uradnih evidenc zemljiške knjige in GURS je razvidno, da je prenosnica A.A. lastnica nepremičnin s parc. št. 539/1 in 550/5, obe k.o. …, 94/6 in 384/7, obe k.o. … in 492, k.o. …, ki jih ni prenesla na tožnika, pri čemer obseg primerljivih kmetijskih zemljišč (PKP) izločenih površin skupaj znaša 1,29135 ha, torej več kot dovoljenih 0,5 ha, čeprav javni razpis določa, da le v primeru, ko je zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID, te kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika. Tožnik pa navedenega razpisnega pogoja ne izpolnjuje.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je bil v skladu s pogoji Javnega razpisa opravljen celovit prenos kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100243972, katerega nosilec je bil izročitelj oziroma prenosnik B.B., to je tožnikov oče. Le-ta je tožniku z izročilno pogodbo št. SV389/11 z dne 14. 7. 2011 izročil celotno kmetijsko gospodarstvo, z vsemi pripadajočimi kmetijskimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni kmetijski in gozdarski dejavnosti in ob izročitvi kmetije tudi ni izkoristil možnosti, da si zadrži zemljišče v skupni velikosti do 0,5 ha PKP. Ker so se v sklopu kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100243972 obdelovala tudi nekatera kmetijska zemljišča, ki jih tudi navaja, ki so bila v lasti ali solasti tožnikove matere, A.A., so bila tudi ta kmetijska zemljišča z omenjeno izročilno pogodbo izročena tožniku kot prevzemniku, saj so ostala v obdelavi na kmetiji B.B. tudi po tem, ko se je tožnikova mati po razvezi odselila, z očetom pa sta leta 1996 v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču Ptuj sklenila tudi uskladitev zemljiškoknjižnega stanja. Upravni organ je svojo odločitev na podlagi podatkov iz uradne evidence elektronske zemljiške knjige in GURS zmotno oprl tudi na navedene nepremičnine v lasti A.A., v skupnem obsegu 1,29135 ha PKP, saj pri tem ni upošteval dejstev in dokazov iz pritožbe, ki bi jih moral in ki bi jih lahko preveril tudi v svojih uradnih evidencah (v registru kmetijskih gospodarstev, v registru GERK) in sicer, da je bilo z izročilno pogodbo na tožnika preneseno celotno kmetijsko gospodarstvo KMG-MID 100243972 prenosnika B.B. z vsemi pripadajočimi kmetijskimi zemljišči in kmetijskimi stroji, gospodarskimi poslopji, kmetijskimi stroji in stanovanjskim poslopjem, da je tožnikova mati A.A., kot izročiteljica na tožnika v celoti prenesla vsa tista kmetijska zemljišča, ki jih je imela v lasti oz. solasti še iz obdobja, ko je živela in delala na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je bil B.B. in da je A.A. kmetijska zemljišča, ki jih je upošteval upravni organ, pridobila v posest pred nekaj leti v sklopu svojega kmetijskega gospodarstva KMG-MID 1003048545, na drugem naslovu in zato ta kmetijska zemljišča ne morejo biti predmet prenosa v izročilni pogodbi ob prevzemu KMG-MID 100243972, saj so v lasti in posesti drugega ekonomsko in proizvodno samostojnega kmetijskega gospodarstva, kar je razvidno tudi iz uradnih evidenc MKO. A.A. torej ni bila in ni članica kmetije B.B., temveč ima svojo lastno kmetijo in tudi ni zakonski in izvenzakonski partner B.B. Ker je kmetija v Zakonu o kmetijstvu definirana kot oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, tožnik poudarja, da je bila kmetija, last B.B., v celoti prenesena na prevzemnika, t.j. na tožnika. S tem je v celoti izpolnjena 5. točka pogojev v Javnem razpisu in zato v danem primeru ne gre za primer iz točke 13 Javnega razpisa, ko se določena zemljišča lahko iz prevzema izključijo. Na tožnika je bila kmetija B.B. v celoti prenesena in tožnik ni prevzel dveh kmetij, temveč samo eno in iz njenega prevzema niso bila izključena nobena zemljišča. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne v ponovni postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da iz notarskega zapisa zgoraj navedene izročilne pogodbe izhaja, da izročevalca - prenosnika B.B. in A.A. nista niti zakonca, niti zunajzakonska partnerja, saj sta razvezana. To pomeni, da je tožnik prevzel kmetijo od dveh oseb, saj niti Uredba, niti Javni razpis ne določata izjeme, da bi lahko A.A. obdržala določen del zemljišč. Razpis namreč določa le, da kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika v primeru, da je zakonski ali zunajzakonski partner lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID. A.A. ni zakonska oziroma izvenzakonska partnerica B.B., zato bi moral tožnik prevzeti vsa pripadajoča kmetijska in gozdna zemljišča od obeh prenosnikov in bi bilo iz prevzema lahko izključenih le do 0,5 ha PKP. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi ponovno navaja, kaj se šteje za prevzem kmetije in v zvezi s tem poudarja, da je bila prenesena celotna kmetija in pri prevzemu ni bilo izvzetih nobenih kmetijskih površin. To izhaja tudi iz izpisa registra kmetijskih gospodarstev. Iz pregleda tega izpisa je razvidno, da so vse površine in vsi GERK enaki na dan, ko je bil nosilec B.B. in dan, ko je nosilec tožnik.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi navaja, da Uredba in Javni razpis ne določata izjeme, da bi lahko prenosnik obdržal v lasti določen del zemljišč oziroma določata to izjemo le primeru, ko je zakonski ali zunajzakonski partner lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Zato bi moral tožnik kot prevzemnik od obeh prenosnikov prevzeti vsa pripadajoča kmetijska in gozdna zemljišča in bi le 0,5 ha PKP bilo lahko izključenih iz prevzema. Pri prevzemu kmetijskih in gozdih zemljišč se ne upoštevajo samo tista zemljišča, ki so v registru kmetijskih gospodarstev in ki so vpisana pod določeno kmetijsko gospodarstvo (KMG-MID), temveč je potrebno prenesti vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih imata prenosnika v lasti, lastništvo pa se preverja v zemljiški knjigi.

V drugi pripravljalni vlogi tožnik prereka navajanja tožene stranke, da bi morala prenosnika prenesti vsa zemljišča v svoji lasti, torej vsa kmetijska in gozdna zemljišča in ne samo tista, ki so vpisana pod določeno kmetijsko gospodarstvo v registru kmetijskih gospodarstev. Iz Javnega razpisa izhaja, da v kolikor je zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika lastnik kmetije z drugim KMG-MID, mu te kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika. Navajanja tožene stranke so torej napačna in ne izhajajo iz namena razpisa, da gre za pomoč mladim prevzemnikom kmetij.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločitev upravnega organa, s katero je bila tožnikova vloga za dodelitev nepovratnih sredstev Programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep Pomoč mladim prevzemnikom, Ukrep 112, zavrnjena. Tožnikova vloga je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da tožnik, ob upoštevanju 5. točke IV/2 poglavja Javnega razpisa, ne izpolnjuje razpisnega pogoja v zvezi s prenosom lastništva, določenega v 13. točki Javnega razpisa.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (Uredba Sveta), Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2005 (Uredba Komisije), Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011, v času odločanja veljavne Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007- 2013 v letih 2011 do 2013 (Uredba PRP) in Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki ga je potrdila Komisija EU, objavilo Javni razpis. Ker v času odločanja veljavna Uredba PRP ne določa namena in cilja izvajanja Ukrepa 112, je treba upoštevati namen in cilj predmetnega ukrepa, opredeljen z Uredbo Sveta. Iz njenih uvodnih izjav izhaja, da je namen predmetnega ukrepa olajšati zagon kmetijske dejavnosti mladih kmetov in kasnejše strukturno prilaganje njihovih gospodarstev. Cilj je torej, da se z dodelitvijo (finančne) pomoči mlade ljudi spodbudi h kmetovanju in k uporabi sodobnejših načinov kmetovanja. Uredba PRP pa v IV. poglavju Pomoč mladim prevzemnikom kmetij – Ukrep 112 določa predmet podpore, vlagatelje, pogoje za pridobitev sredstev in merila za izbor vlog na javni razpis za sofinanciranje. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Med pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, je v 13. točki IV/2 poglavja naveden pogoj, da se iz prevzema (kmetije) lahko izključi stanovanjsko enoto, zemljišča v skupni velikosti do vključno 0,5 ha PKP, ki jih prenosnik lahko zadrži ob upoštevanju pogoja, da mora imeti kmetija tudi po izločitvi teh zemljišč na dan oddaje vloge na javni razpis v lasti najmanj 3 ha PKP in objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, razen v primeru, kadar so pogoj za gospodarsko vitalnost kmetije. V točki 5 istega poglavja pa je določeno, da se kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in se nahajajo na območju Republike Slovenije ter so v lasti ali solasti prenosnika in njegovega zakonca ali zunajzakonskega partnerja (prvi odstavek) in da v primeru, da je zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika lastnik druge kmetije z drugim KMG-MID, te kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika (drugi odstavek).

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik ob prevzemu prevzel celotno kmetijo, torej tudi vsa zemljišča v okviru kmetije, katere nosilec je bil B.B., tožnikov oče; sporno pa je ali bi moral prevzeti tudi kmetijska zemljišča v okviru kmetije, katere nosilka je A.A., tožnikova mati, glede na to, da slednja ob prenosu kmetije ni bila zakonska, niti zunajzakonska partnerica prenosnika B.B. (sta razvezana). Sporna je torej uporaba zgoraj navedene določbe drugega odstavka 5. točke IV/2 poglavja Javnega razpisa.

Sodišče pojasnjuje, da je Javni razpis le eno od procesnih dejanj v postopku izdaje posamičnega akta, ki sicer ustvarja materialno podlago, vendar pa sodišče v okviru preizkusa izpodbijanega akta hkrati preizkusi tudi pravilnost in zakonitost celotnega postopka, vključno z javnim razpisom in njegovimi pogoji. Po presoji sodišča določba drugega odstavka 5. točke IV/2 poglavja Javnega razpisa, po kateri druge kmetije ni potrebno prenesti na prevzemnika zgolj v primeru, ko sta prenosnika zakonca oziroma zunajzakonska partnerja, neupravičeno zožuje krog možnih prevzemnikov. Ne ureja namreč položaja, kot je podan v konkretnem primeru, ko sta prenosnika razvezana. Zato tiste prevzemnike, pri katerih prenosnika nista zakonca, niti zunajzakonska partnerja, med katere spada tudi tožnik, po presoji sodišča neupravičeno postavlja v neenak položaj oziroma jih posredno diskriminira. Za takšno razlikovanje prevzemnikov glede na navedeni različen status prenosnikov pa po presoji sodišča ni najti utemeljenega razumnega, iz narave stvari izhajajočega razloga. Ob upoštevanju zgoraj navedenega namena in cilja predmetnega ukrepa določba drugega odstavka 5. točke IV/2 poglavja Javnega razpisa po presoji sodišča torej ne zasleduje legitimnega cilja predmetnega ukrepa in zato po presoji sodišča ni v skladu z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločiti o tožnikovi vlogi, brez upoštevanja določbe drugega odstavka 5. točke poglavja IV/2 Javnega razpisa, za katero je sodišče ugotovilo, da je nezakonita.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.