VSRS Sklep I R 3/2014

Predlog se zavrne.

1Upnik je v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Sežani I 28/2012 z dne 20. 11. 2012, s katerim je to sodišče ugodilo ugovoru dolžnice, sklep o izvršbi razveljavilo in upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, med drugim predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za vodenje izvršbe v primeru, da bo sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker je prav takšna procesna situacija nastopila z izdajo sklepa Višjega sodišča v Kopru I Ip 140/2013 z dne 20. 9. 2013, je stvarno in krajevno pristojno sodišče, po prejemu zadeve zaradi ponovnega odločanja na prvi stopnji, upnikov predlog predložilo Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlagani delegaciji pristojnosti.

2Upnik je predlog za prenos pristojnosti utemeljeval z očitkom sodišču prve stopnje, da je prekoračilo svoja pooblastila s poseganjem v izvršilni naslov, saj je ob jasno določeni „višini plače v sodbi Delovnega sodišča meritorno odločalo ter v vsem sledilo ugovoru dolžnice, ki je pri izplačilu višine plače 'špekulirala' med svojim sklepom o premestitvi in pravnomočno sodno odločbo, ki je v 1. točki svojega izreka v celoti ohranila v veljavi pogodbo o zaposlitvi ter s tem tudi višino upnikove plače“.

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacijski postopek torej ni namenjen težnji po zagotavljanju procesnopravno in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. Upnik pa svoj predlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje prav z očitkom napačnega odločanja v konkretnem postopku pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, za uveljavitev katerega so strankam v postopku dane na razpolago zakonsko izrecno predvidene druge možnosti (pravna sredstva) za varstvo njihovih pravic in ki se jih je upnik v tem postopku tudi sicer že (očitno uspešno) poslužil; zato upnikov očitek ne more biti hkrati tudi razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar pomeni, da je bilo treba njegov predlog zavrniti.