VSM sodba I Cp 642/2013

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje najprej zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi ničnost dogovora o nakupu dirkalnika sklenjenega med pravdnima strankama. V ostalem je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 13.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2005 do plačila in mu povrniti 2.804,40 EUR njegovih pravdnih stroškov.

2Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Nesporno med pravdnima strankama je, da je tožnik tožencu na račun kupnine za dirkalnik izročil 13.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je bil dirkalnik last K.L. d.o.o., Maribor in je zanj leasing pogodbo sklenila mati toženca A. K. s.p. Ta je zaradi dogovora pravdnih strank dirkalnik predčasno odkupila in ga prodala nazaj K.L d.o.o., Maribor tako, da ga je kasneje v leasing vzela družba H.G. d.o.o., Maribor, kjer je bil tožnik prokurist in je sam podpisal leasing pogodbo. H.G.d.o.o. Maribor je sklenil leasing pogodbo namesto tožnika, ker ta finančno tega ni bil sposoben.

6Tožnik trdi, da toženec svojega dela pogodbe – prodaje dirkalnika ni izpolnil, zadržal pa je 13.000,00 EUR. S tem je tožnik podal zadostno trditveno podlago za uporabo materialnopravnega instituta neupravičene obogatitve (prvi odstavek 191. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

7Pritožbeno sodišče sicer sprejema v pritožbi zatrjevano vsebino dogovora med pravdnima stranka 8.12.2004 in sicer, da je bila vrednost vozila 93.000,00 EUR od katerih je toženec 13.000,00 EUR plačal tožniku ostalih 80.000,00 EUR pa bi moral plačati K.L. d.o.o., Maribor, po leasing pogodbi. Niti pravdne stranke, niti sodišče se niso ukvarjali s pogodbeno vrednostjo leasing pogodbe sklenjene med K.L.d.o.o., Maribor in H.G. d.o.o., Maribor (107.109,39 EUR kar izhaja iz predložene pogodbe) v tej smeri tudi ni pravočasnih trditev toženca.

8Toženec je prvič trdil, da prejetih 13.000,00 EUR ni zadržal zase, ampak se je ta znesek upošteval pri celotni kupnini oziroma pri prenosu dirkalnika v leasing družbi H.G. d.o.o., Maribor, v odgovoru na pritožbo tožnika zoper prvo sodbo izdano v tej pravdni zadevi. Takšna trditev je prepozna, zato jo sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo saj tožena stranka niti ne zatrjuje, da teh dejstev ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji (peti in sedmi odstavek 286. člena ZPP). Poleg tega pa je toženec na glavni obravnavi 12.4.2007 zaslišan kot stranka jasno izpovedal, da je prejetih 13.000,00 EUR porabil za nakup svojega novega dirkalnega vozila, kar je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

9Iz tako ugotovljenih dejstev pa je mogoče zaključiti, da je toženec od tožnika na podlagi dogovora z dne 8.12.2004 prejel 13.000,00 EUR za nakup tožnikovega dirkalnika, tega denarja pa ni porabil skladno z dogovorom, temveč ga je porabil za nakup svojega novega dirkalnika. S tem je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo tožnika. Toženec tako ni pravočasno trdil, da je prejetih 13.000,00 EUR bilo vračunanih v kupnino za sporni dirkalnik, tega ni niti izpovedal zaslišan kot stranka, v posledici česar tudi niso bili izvedeni dokazi v tej smeri. Toženec je bil neupravičeno obogaten pred ali najkasneje ob sklenitvi pogodbe o leasingu med K.L. d.o.o., Maribor in H.G.d.o.o., Maribor, ko bi delno plačilo tožnika moralo biti upoštevano, zato kasnejše razdrtje leasing pogodbe na dejstva neupravičene obogatitve ni moglo vplivati.

10Sodišče prve stopnje je sicer iz ugotovljenih dejstev – vsebine dogovora z dne 8.12.2004 nepravilno sklepalo, da sta se pravdni stranki dogovorili, da naj bi tožnik pred prodajo avtomobila sklenil še „sale and lease back“ pogodbo, torej pogodbo s katero bi dirkalnik prodal leasing hiši (L. Leasing ali K. Leasing) nato pa vzel nazaj v leasing. Pritožba ima tako sicer prav, da iz dogovora z dne 8.12.2004 takšnega zaključka ni mogoče napraviti, vendar pa to na pravilno odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati.

11Sodišče prve stopnje je iz dejstev ugotovljenih na podlagi dogovora z dne 8.12.2004 „da se dirkalnik proda takoj, ko L. nakaže kupnino K. Leasing“ zmotno sklepalo, da sta pogodbenika že ob sklenitvi dogovora 8.12.2004 anticipirala, da naj bi tožnik pred predajo dirkalnika sklenil še „lease and sale back“ pogodbo z leasing hišo, torej pogodbo s katero bi dirkalnik prodal leasing hiši nato pa ga od nje vzel v leasing. Tak zaključek iz dogovora z dne 8.12.2004 ne izhaja, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila četrte alineje 358. člena ZPP v tem obsegu iz dejstev, ki izhajajo iz dogovora z dne 8.12.2004 „da se dirkalnik proda takoj, ko bo L. Leasing nakazal kupnino za dirkalnik K. Leasing“ pravilno sklepalo na drugačna dejstva, kar pa na odločitev v tej pravdni zadevi ni vplivalo, zato je pritožbeno sodišče, ki tudi ob uradnem preizkusu zadeve ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.