UPRS sodba II U 236/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Agencija) zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev iz kmetijske strukturne politike sofinancirane iz usmerjevalnega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva, sklop 1, točka 6. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 14. 6. 2006 vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 (v nadaljevanju: javni razpis). O tožnikovi vlogi je Agencija že odločila, vendar je Upravno sodišče s sodbo št. U 16/2008 z dne 18. 3. 2010 njeno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopke. Sodišče je namreč presodilo, da v zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, kakor tudi, da kriterij javnega razpisa (merilo št. 11) ne zagotavlja sorazmernosti, zato je nezakoniti oz. v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. V ponovljenem postopku je Agencija ugotovila, da je tožnik v letu 2002 od Občine Ravne na Koroškem za naložbe v kmetijsko gospodarstvo prejel nepovratna sredstva v višin 133.507,00 SIT. Zaradi navedenega je tožnik po merilu 11 upravičen do 2 točk. Pri tem je tudi zaključila, da je merilo št. 11 javnega razpisa del razpisne dokumentacije ter je edino veljavno merilo za ocenitev vlog. Prav tako je tožnik ob vložitvi vloge podal izjavo, da je seznanjen z vsebino javnega razpisa ter da soglaša z razpisno dokumentacijo. Agencija je zato z izpodbijano odločbo ponovno zavrnila njegov zahtevek.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo, ker se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami ter pravnimi zaključki prvostopnega organa. Javni razpis je jasno napotoval na razpisno dokumentacijo, v kateri so bila določena merila in točkovnik za ocenjevanje vlog. Navedeno je bilo tudi vsem vlagateljem vnaprej znano, tožnik pa je ob oddaji vloge podal izjavo, da je seznanjen z vsebino javnega razpisa ter da v celoti soglaša z razpisno dokumentacijo. V sodbi U 16/2008 je Upravno sodišče upravnemu organu naložilo, da naj tožnikovo vlogo po merilu št. 11 ponovno točkuje ne glede na v razpisni dokumentaciji določen točkovnik. Sodišče je tako naložilo upravnemu organu, da naj sam skreira novo materialno pravo in tožnikovi vlogi dodeli sorazmerno število točk glede na že prejet znesek javnih sredstev, ne glede na točkovnik, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Meni, da Agencija v ponovnem postopku utemeljeno ni sledila navedenemu stališču sodišča ter je pravilno ocenila tožnikovo vlogo po merilu št. 11, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji. Upravna organa namreč nimata pravne, niti strokovne podlage, da bi navedeno merilo spremenila in po lastni presoji ocenila sorazmernost razdeljevanja točk, saj bi s tem prišlo do pozitivne diskriminacije tožnika glede na preostale vlagatelje.

Tožnik v tožbi ugovarja ocenitvi njegove vloge na javni razpis zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe predpisa. Presenečen je, da upravna organa nista sledila navodilom sodišča v sodbi U 16/2008, čeprav sta na pravno mnenje in stališče sodišča vezana. Trditev upravnega organa, da nima podlage za drugačno točkovanje, je neutemeljena, saj je prav Agencija tista, ki je pripravila in objavila vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Prav tako tožnik sredstev, ki jih je prejel od Občine Ravne na Koroškem, ni prejel za isti namen, kot je namen javnega razpisa. Zaradi navedenega Agencija teh sredstev ne bi smela upoštevati, posledično pa bi moral po merilu št. 11 prejeti 15 točk, s tem pa bi dosegel skupno 66 točk, kar bi zadostovalo za odobritev njegove vloge. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, saj Agencija in tožena stranka nista sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na sodbo upravnega sodišča št. U 286/2007, ki je bila izdana v bistveno enaki zadevi in v kateri je sodišče ob enakem dejanskem stanju glede merila 11 odločilo drugače. V navedeni zadevi je namreč sodišče sledilo točkovanju po merilu 11, kot ga je opravila Agencija. Prav tako je v sodbi U 316/2005 navedlo, da je postopek javnega razpisa poseben postopek, kjer so enako obravnavani vsi prijavitelji ter da je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji. Tudi v konkretnem primeru je bil tožnik seznanjen z merili, po katerih bo točkovana njegova vloga, prav tako je bila njegova vloga obravnavana enako kot ostale vloge. Sodišče pa je dolžno enotno odločati o istih pravnih in dejanskih vprašanjih, kar je tudi v naravi načela enakosti pred zakonom. Tožena stranka tako v obravnavanem primeru ni imela pravne podlage za arbitrarno prilagoditev načina točkovanja po meri vloge tožnika, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnikov zahtevek za dodelitev nepovratnih sredstev za ukrep „Naložbe v kmetijska gospodarstva“ na podlagi javnega razpisa je sodišče v upravnem sporu že obravnavalo. V zadevi, ki se je vodila pod opr. št. U 16/2008 je tožnikovi tožbi ugodilo in odpravilo prejšnjo odločbo Agencije z dne 21. 11. 2006 in zadevo vrnilo Agenciji v ponoven postopek. V sodbi je med drugim navedlo, da je v zadevi sporna tudi korektnost merila št. 11 javnega razpisa, saj ne zagotavlja uresničevanja ustavnega načela enakosti. Enako stališče je sodišče pred tem zavzelo že v zadevi U 636/2007, ki se je nanašala na enako dejansko in pravno stanje. Ker je Agencija v navedeni zadevi ponovno odločila enako (ista situacija je tudi v tem upravnem sporu), ne da bi upoštevala stališče sodišča, da je kriterij št. 11 javnega razpisa v nasprotju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave RS, je sodišče v ponovnem postopku v sporu polne iurisdikcije samo odločilo o zahtevku tako, da je vlogi ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo nepovratnih sredstev (sodba II U 255/2011 z dne 19. 12. 2012). Navedeno sodbo pa je Vrhovno sodišče s sodbo opr. št. I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013 spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tem je zavzelo stališče, da sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa (za takšen očitek sodišča pa je šlo v obeh zadevah).

Glede na to, da je v tožnikovem primeru v zvezi z vprašanjem ustreznosti merila 11 javnega razpisa sodišče zavzelo enako stališče kot v zadevi II U 255/2011 (in prej v zadevi U 636/2007), v kateri je Vrhovno sodišče navedeno stališče ocenilo kot napačno ter izrecno navedlo, da primernost ali ustreznost meril javnega razpisa ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, sodišče odstopa od svojega pravnega stališča, ki ga je sprejelo v sodbi U 16/2008 z dne 17. 3. 2010. Posledično tudi zavrača tožnikov tožbeni ugovor glede kršitve pravil postopka, ker upravna organa nista sledil navodilom sodišča, kot nerelevanten.

Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, ker je Agencija pri točkovanju po merilu 11 upoštevala sredstva, ki jih je tožnik za potrebe njegovega kmetijskega gospodarstva dobil od Občine Ravne na Koroškem. Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5 letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva. Zaradi navedenega je nerelevanten tožnikov ugovor, da sredstva, ki jih je prejel iz občinskega proračuna, niso bila predmet ukrepa naložb v kmetijska gospodarstva v smislu obravnavanega javnega razpisa. Tudi Vrhovno sodišče je v svoji sodbi I Up 35/2013 navedlo, da je treba upoštevati vsa sredstva pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva, ne glede na to, ali gre pri teh sredstvih za druge namene, kot so nameni, ki se navajajo v javnem razpisu. Javni razpis v okviru merila 11 namreč ni določil, da se že prej dobljena sredstva upoštevajo zgolj v primeru, če so bila pridobljena za isti namen, kot izhaja iz javnega razpisa.

Glede na ugotovitev Agencije, da je tožnik sredstva iz proračuna Občine Ravne na Koroškem prejel v letu 2002 (tožnik temu ne ugovarja), torej v relevantnem 5 letnem obdobju, se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik po navedenem merilu upravičen do 2 točk, ter posledično skupno 52 točk, kar pa ne zadošča za dodelitev sredstev. Zaradi navedenega je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.