VSRS Sodba G 32/2012

Tožbi se ugodi, izpodbijana Odločba se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 285,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Tožena stranka (Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, od 1. 1. 2013 Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, v nadaljevanju Agencija)(1) je z odločbo 306-37/2009-58 z dne 14. 8. 2012 (pred tem in v nadaljevanju Odločba) ugotovila, da sta podjetji A. d. o. o. in B. d. o. o. kršili 6. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) in 81. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju PES), sedaj 101. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), s tem, da sta se v obdobju od 1. 1. 2007 do 4. 1. 2010 s Krovno pogodbo o nakupu električne energije (v nadaljevanju Krovna pogodba), v določbah od 14. do 24. člena te pogodbe, dogovorili o prodaji električne energije po vnaprej definirani fiksni ceni z namenom neposredne dobave električne energije upravičenim odjemalcem, cilj navedenega ravnanja podjetij A. d. o. o. in B. d. o. o. pa je bil preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji (točka I.1 izreka).

2Tožeča stranka (A. d. o. o.) v postopku sodnega varstva po ZPOmK-1 s tožbo izpodbija Odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Postopek sodnega varstva

4Za postopek sodnega varstva zoper odločbe Agencije se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZPOmK-1 smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni z ZPOmK-1 določeno drugače. V skladu z določbo 58. člena ZPOmK-1 sodišče preizkusi odločbo Agencije v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

Presoja utemeljenosti tožbe

5Tožba je utemeljena.

6Tožeča stranka Agenciji očita, da ji v zvezi z vprašanjem obstoja sporazuma med (neodvisnima) podjetjema oziroma v zvezi z vprašanjem obstoja ekonomske celote med A. d. o. o. in B. d. o. o. ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in dokazih, pomembnih za izdajo odločbe. Agencija naj bi šele v odločbi navedla dejstva in dokaze o tem, da A. d. o. o. in B. d. o. o. ne tvorita ekonomske celote ter da sta kot neodvisni podjetji v smislu 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU (prej 81. člen PES) subjekta očitane kršitve. Očitek kršitve načela kontradiktornosti je utemeljen.

7Zaradi zagotavljanja načela kontradiktornosti se odločba Agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi (19. člen ZPOmK-1). Izraz tega načela je dolžnost Agencije, da stranke seznani s povzetkom relevantnih dejstev, ki vsebuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev (36. člen ZPOmK-1).

8V zvezi z vprašanjem obstoja sporazuma med (neodvisnima) podjetjema je Agencija v povzetku relevantnih dejstev 306-37/2009-46 z dne 12. 6. 2012 (v nadaljevanju Povzetek relevantnih dejstev) navedla le, da glede na opredelitev pojma podjetja v 1. točki 3. člena ZPOmK-1 zaključuje, da sta A. d. o. o. in B. d. o. o. podjetji v smislu določb ZPOmK-1 (10. in 11. točka Povzetka relevantnih dejstev). Potem ko je tožeča stranka v izjavi o Povzetku relevantnih dejstev z dne 25. 7. 2012 podala obsežne navedbe, da naj bi A. d. o. o. in B. d. o. o. tvorila ekonomsko celoto, Agencija ni izdala dopolnitve Povzetka relevantnih dejstev. Agencija je šele v Odločbi (63. - 86. točka njene obrazložitve) razkrila dejstva in dokaze, na katere je oprla svojo pravno argumentacijo o neobstoju ekonomske celote med A. d. o. o. in B. d. o. o., ki sta po njeni presoji neodvisni podjetji. Tožeča stranka torej vse do izdaje Odločbe ni bila seznanjena z dejstvi in dokazi, ki jih je Agencija štela kot pomembne za zaključek, da v tej zadevi ekonomska celota ne obstaja oziroma da gre za sporazum med neodvisnima podjetjema. S takšnim postopanjem je Agencija tožeči stranki odvzela možnost učinkovite obrambe oziroma možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je Odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

9V ponovnem postopku naj Agencija postopa v skladu z načelom kontradiktornosti in naj tožeči stranki pravočasno razkrije vsa relevantna dejstva in okoliščine, ki jih šteje kot pomembna za presojo (ne)obstoja ekonomske celote. Za presojo, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami.(2) V primeru, ko imata družbi materi po 50-odstotni delež v hčerinski družbi in ko izvajata skupni nadzor nad hčerinsko družbo (primerjaj na primer zadevo C-172/12 P, EI du Pont de Nemours and Company proti Evropski komisiji, še neobjavljena, 49. točka obrazložitve, in zadevo C-179/12 P, The Dow Chemical Company proti Evropski komisiji, še neobjavljena, 60. točka obrazložitve,(3) ki obravnavata skupni podjem, v katerem sta družbi materi prisotni s 50-odstotno udeležbo) je za presojo lahko pomembna predvsem okoliščina, kot je vpletenost družbe matere v upravljanje hčerinske družbe (primerjaj na primer združene zadeve C-189/02 P, C-202/02 P, od C-205/02 P do C-208/02 P in C-213/02 P, Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, Zbirka odločb 2005, stran I-05425, 120. točka obrazložitve; zadevo

T-314/01,

Coöperatieve Verkoop- en Productievereniging van Aardappelmeel en Derivaten Avebe BA proti Komisiji Evropskih skupnosti, Zbirka odločb 2006, stran II-03085, 136. točka obrazložitve; in zadevo T-132/07, Fuji Electric Co. Ltd proti Evropski komisiji, Zbirka odločb 2011, stran II-04091, 181. in 184. točka obrazložitve(4)). Obstoj ekonomske celote lahko dodatno utemeljuje tudi identičnost sedeža družbe matere in hčerinske družbe. Glede na navedeno bo imela Agencija v ponovnem postopku možnost, da med drugim preveri navedbe tožeče stranke o tem, da naj bi v tej zadevi posamezne osebe sočasno nastopale kot člani uprave družb mater in hčerinske družbe.

10Tožeča stranka nadalje Agenciji očita, da je izrek Odločbe v zvezi z ugotovljeno kršitvijo nejasen in nepopoln, tako da se Odločbe ne da preizkusiti. Obstajal naj bi dvom, o čem je bilo v postopku pred Agencijo sploh odločeno in ali je postopek pred Agencijo v celoti zaključen. Očitek tožeče stranke je utemeljen.

11Agencija je tožeči stranki v sklepu 306-37/2009-2 z dne 16. 11. 2009, s katerim je uvedla postopek (v nadaljevanju Sklep o uvedbi postopka), očitala, da naj bi se A. d. o. o. in B. d. o. o. sporazumela „glede določanja cen električne energije za odjemalce električne energije oziroma glede določanja kupcev električne energije na trgu prodaje električne energije“ (2. točka izreka Sklepa o uvedbi postopka), medtem ko ji je v Povzetku relevantnih dejstev in Odločbi očitala dogovor „o prodaji električne energije po vnaprej definirani fiksni ceni z namenom neposredne dobave električne energije upravičenim odjemalcem“ (I.1 točka izreka Odločbe).

12Vrhovno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da glede na to, da je bil postopek pred Agencijo uveden tako v zvezi z očitkom določanja cen električne energije, kot tudi v zvezi z očitkom določanja kupcev električne energije, iz citiranega dela izreka Odločbe ne izhaja jasno, ali je tožena stranka poleg kršitve v obliki določanja cen ugotovila tudi kršitev v obliki določanja kupcev električne energije. Te nejasnosti v izreku ni mogoče odpraviti niti v povezavi z obrazložitvijo Odločbe. Obrazložitev pod naslovom „Vzdrževanje oziroma določanje najnižje ravni cen“ (117. - 134. točka obrazložitve Odločbe) je v večinskem delu osredotočena le na očitek določanja cen električne energije za odjemalce električne energije; kljub temu pa je v njej vsebovan zaključek Agencije, da sta se A. d. o. o. in B. d. o. o. sporazumeli „glede določanja kupcev električne energije na trgu prodaje električne energije“ (125. točka obrazložitve Odločbe), pri čemer ta zaključek ni obrazložen. Glede na navedeno ni jasno, ali Agencija z Odločbo tožeči stranki očita tudi sporazum o določanju kupcev električne energije. Vrhovno sodišče zato zaključuje, da Odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na očitek kršitve v obliki določanja kupcev električne energije (bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1). Glede na to, da je bil postopek zoper tožečo stranko uveden tako v zvezi z očitkom določanja cen električne energije kot tudi v zvezi z očitkom določanja kupcev električne energije, bi morala Agencija, če glede očitka določanja kupcev električne energije kršitve ni ugotovila, izdati v tem delu sklep o ustavitvi postopka (prvi odstavek 40. člena ZPOmK-1).

13Nasprotno ni utemeljen očitek tožeče stranke, da Odločbe ni mogoče preizkusiti, ker naj bi iz izreka izhajal očitek dogovora o ceni, po kateri ena pogodbena stranka (tožeča stranka) prodaja električno energijo drugi pogodbeni stranki (B. d. o. o.), saj takšen dogovor ne more predstavljati kršitve določb konkurenčnega prava. V tem primeru je nejasnost izreka mogoče odpraviti v povezavi z obrazložitvijo Odločbe, iz katere nedvoumno izhaja, da se očitek Agencije nanaša (vsaj) na določanje cen električne energije za končne kupce.

14Tožeča stranka nadalje očita Agenciji, da se v obrazložitvi ni opredelila do vseh členov Krovne pogodbe, ki naj bi predstavljali prepovedan sporazum, zato naj Odločbe ne bi bilo mogoče preizkusiti. Očitek tožeče stranke je utemeljen.

15Iz izreka izpodbijane Odločbe izhaja, da naj bi prepovedan sporazum predstavljale določbe 14. do 24. člena Krovne pogodbe (I.1 točka izreka Odločbe). V nadaljnji obrazložitvi (124. do 134. točka obrazložitve Odločbe) se Agencija konkretno opredeli le glede 14. in 21. člena Krovne pogodbe, medtem ko iz obrazložitve ni mogoče razbrati, po kakšni miselni poti je Agencija prišla do zaključka, da tudi preostali členi Krovne pogodbe (15. do 20. in 22. do 24. člen Krovne pogodbe) predstavljajo prepovedan sporazum. Glede na navedeno Vrhovno sodišče zaključuje, da Odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na 15. do 20. in 22. do 24. člen Krovne pogodbe (bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1).

Odločitev o tožbi in stroških postopka

16Zaradi podanih bistvenih kršitev določb postopka (8., 12., 15. točka obrazložitve zgoraj) je Vrhovno sodišče že iz tega razloga izpodbijano Odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka in tretji odstavek 64. člena ZUS-1; I. točka izreka).

17Vrhovno sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu toženi stranki naložilo povrnitev 285,00 EUR stroškov tožeče stranke, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): Drugi odstavek 12. člena novele ZPOmK-1B; Uradni list RS, št. 26/2011 z dne 8. 4. 2011.

Op. št. (2): Glej npr. sodbo VS RS X Ips 113/2010 z dne 11. 10. 2011, 11. točka obrazložitve.

Op. št. (3): 60. točka obrazložitve: „ … Splošno sodišče ni ugotovilo obstoja odločilnega vpliva Dow nad hčerinsko družbo zgolj na podlagi možnosti, da bi družbi materi lahko izvajali skupno kontrolo nad to hčerinsko družbo, temveč se je oprlo na svojo oceno poslovnih, organizacijskih in pravnih elementov, ki so povezovali DDE z njenima družbama materama … „

Op. št. (4): 181. točka obrazložitve: „V teh okoliščinah mora načeloma Komisija dokazati, da so družbe matere dejansko odločilno vplivale na ravnanje hčerinske družbe na trgu, in to na podlagi vseh dejanskih okoliščin, zlasti tega, ali so družbe matere izvajale vodstvena pooblastila, ki jih imajo v razmerju do hčerinske družbe ... „

184točka obrazložitve: „ … Pomembnost vpletenosti družbe matere v upravljanje njene hčerinske družbe lahko potrjuje tudi dejstvo, da so na čelu hčerinske družbe številne osebe, ki imajo vodstvene funkcije v družbi materi. Družba mati se zaradi takega kopičenja funkcij nujno znajde v položaju, ko odločilno vpliva na ravnanje svoje hčerinske družbe na trgu, saj članom vodstva družbe matere omogoča, da med opravljanjem vodstvenih funkcij v hčerinski družbi njeno ravnanje na trgu usklajujejo s smernicami, ki so jih določili vodilni organi družbe matere. Tak cilj je mogoče doseči tudi, če člani družbe matere, ki imajo vodstvene funkcije v hčerinski družbi, ne nastopajo kot predstavniki družbe matere. … „