VSK sklep CDn 129/2013

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru občine zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 22.1.2013 Dn št. 1 in sklep spremenilo tako, da je odločilo, da predlagani vpis ni dovoljen. Odločitev je utemeljilo s tem, da v nobeni od listin, na podlagi katerih je bil vpis predlagan, ni bil naveden identifikacijski znak nepremičnine, na katero se je predlog nanašal, temveč je bilo v njih navedeno zgolj, da je predmet pogodb garaža.

Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščenki. V pritožbi povzema, da je sodišče najprej vodilo postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – prodajne pogodbe iz leta 1961 in kupne pogodbe z dne 2.12.1961 ter hkrati upoštevalo še sklep o dedovanju opr.št. D 1 in nadaljnjo kupoprodajno pogodbo, na podlagi česar je nato dovolilo vknjižbo lastninske pravice pri parceli št. 124/53 k.o. G. Odločitev o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine ima podlago v 1. točki prvega odstavka 341. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), po kateri sodišče dovoli vzpostavitev listine, če v postopku njene vzpostavitve ni vložen ugovor. V konkretnem primeru MOL ni vložil ugovora, zato je sodišče na podlagi vzpostavljenih listin pravilno dovolilo vknjižbo. Občina po mnenju pritožbe v tej fazi postopka ne more več ugovarjati, da listina, katere vzpostavitev je bila zahtevana, ni bila izstavljena.

Pritožba ni utemeljena.

Drži, da v tej fazi postopka ni mogoče več vložiti ugovora, da listina, katere vzpostavitev je bila zahtevana, ni bila izstavljena, saj občina po enem mesecu od objave oklica o začetku postopka ugovora ni vložila. Vendar pa pritožba spregleda, da temelji izpodbijani sklep na ugotovitvi, da v nobeni od predloženih listin (torej tudi ne v tisti, ki je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča vzpostavljena) kot predmet pogodbe ni navedena nepremičnina, pri kateri je bil vpis predlagan. V kupni pogodbi, z dne 2.12.1961 se je namreč prodajalec G. obvezal kupcu F.P. dobaviti tipsko garažo G1, predmet sklepa o dedovanju po pokojnem F.P. je bila „garaža na P. ulici, katero je zapustnik pridobil s kupno pogodbo z dne 2.12.1961 od DOG“, s tretjo pogodbo pa je B.P. prodal predlagateljema tega postopka A.L. in J.P. „garažo na P. ulici, ki stoji pred blokom“. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče predmet pogodb in sklepa o dedovanju ni bila parcela št. 124/53 k.o. G., temveč le (montažna) garaža. Zato je tudi pravilno zaključilo, da iz listin, na podlagi katerih je bil z zemljiškoknjižnim predlogom zahtevan vpisan, utemeljenost predloga ne izhaja.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).