VSC sklep II Ip 479/2013

Pritožba zoper izpodbijano I. točko izreka sklepa se zavrne in se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo kot neutemeljeno dolžnikovo vlogo z dne 17. 12. 2012, obravnavano kot ugovor (I. točka izreka). Zavrnilo jo je tudi obravnavano kot predlog dolžnika, da se za izvršbo določi drugo sredstvo izvršbe (zaloge blaga in osnovna sredstva; II. točka izreka). Ugotovilo je, da se upnik ni poplačal z denarnimi sredstvi na dolžnikovem računu in je ravno zato predlagal nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom. Dolžnik ne more uspeti z ugovornim razlogom, da domnevni dolg ni v sorazmerju z vrednostjo nepremičnine. ZIZ takšnega pogoja ne določa, sicer dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, saj istočasno zatrjuje, da verjetno upnik s prodajo nepremičnin sploh ne bo poplačan, ker so posojilodajalci pred upnikom pridobili zastavno pravico na nepremičnini. Takšna navedba ni predmet ugovorne presoje, temveč razdelitvenega naroka ter sklepa o poplačilu. Dolžnik ni z ničemer izkazal vrednosti obstoječih zalog blaga in osnovnih sredstev ter jih specificiral, da bi sodišče sploh lahko odločalo o takšnem predlogu.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)

. V pritožbi se sklicuje na javnopravno listino, ki je objavljena, in tako splošno dostopna tudi sodišču in mu kadarkoli na ogled. Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in razkritje so listine javnega značaja, kar pomeni, da so objavljene na straneh A. in so javne. Sodišču zastavlja vprašanje kako je dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ko pa ne pozna vrednosti in bo vrednost nepremičnin ugotavljalo naknadno.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški družbi, odgovora ni vložil.

Pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni utemeljena, zoper II. točko izreka sklepa ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo vlogo dolžnika z dne 17. 12. 2012 na dveh materialnopravnih podlagah: (-) kot ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom - nepremičninami (vložena je bila v ugovornem roku) po tretjem odstavku 34. člena ZIZ in (-) kot predlog dolžnika za določitev drugega sredstva izvršbe po četrtem odstavku 34. člena ZIZ.

O pritožbi zoper I. točko izreka sklepa:

Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom, ko je osnovni sklep o izvršbi že pravnomočen, lahko dolžnik vloži le glede novega sredstva oziroma predmeta izvršbe. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da dolžnik za ugovorne trditve ni navedel (pravno odločilnih) dejstev, prav tako ni priložil dokazov, zaradi česar je bil njegov ugovor neobrazložen. Tega v pritožbi niti ne izpodbija, temveč sprašuje sodišče prve stopnje kako je dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ko pa ne pozna vrednosti nepremičnin in jo bo ugotavljalo naknadno. Sodišče ob dovolitvi (nadaljevanja) izvršbe na nepremičnine še ne ugotavlja njihove vrednosti, še manj ali bo upnik z njihovo prodajo poplačan. Izvršba na nepremičnine se opravi z naslednjimi izvršilnimi dejanji, kar določa 167. člen ZIZ: z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da dolg ni v sorazmerju z vrednostjo nepremičnine, da ZIZ ne določa takšnega pogoja. Teh zaključkov dolžnik v pritožbi ne izpodbija. Ravno tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik prihaja sam s seboj v nasprotje, saj istočasno zatrjuje, da upnik verjetno s prodajo nepremičnin ne bo poplačan, ker so posojilodajalci pred upnikom pridobili zastavno pravico na nepremičnini ter da ta navedba ni predmet ugovorne presoje, temveč bo stvar razdelitvenega naroka in sklepa o poplačilu.

V postopku na prvi stopnji

ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika zoper izpodbijano I. točko izreka sklepa in v tem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbi zoper II. točko izreka sklepa:

Zoper sklep o zavrnitvi dolžnikovega predloga, da sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če ta zadošča za poplačilo terjatve, po četrtem odstavku 34. člena ZIZ ni pritožbe. Takšen pravni pouk je v izpodbijanem sklepu dolžniku pravilno dalo sodišče prve stopnje. Zato je njegova pritožba, kolikor izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, nedovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).