VSL sodba I Cpg 356/2013

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0003 Ig 2005/09050-2 z dne 22.11.2005 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 108,60 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (2. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da jo razveljavi in zadevo vrne pristojnemu sodišču v ponovno odločanje ali pa spremeni sodbo tako, da obdrži sklep o izvršbi v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka, vključno s pritožbenimi.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške, ki so toženi stranki nastali z odgovorom na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da navedene kršitve v obravnavanem primeru niso podane.

6Sodišče prve stopnje je materialno pravno presojo, da bi bila v primeru, če bi ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo dobavljene toplote, tožeča stranka neupravičeno obogatena (190. člen OZ), oprlo na ugotovitev, da tožena stranka v svojem lokalu nima nikakršnih grelnih teles niti sistema toplotnega prezračevanja ter da je s tem dejstvom bila tožeča stranka seznanjena s strani upravnika, ki zastopa solastnike odjemnega mesta.

7Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe sicer navedlo, da delilnik stroškov dobave toplote na odjemno mesto, za odločitev ni pomemben, s čimer pa se v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ne strinja. Glede na trditve tožene stranke, da je upravnik sestavil deleže brez podpisa tožene stranke, se je trditveno in dokazno breme o tem, da ji je upravnik predložil s strani vseh odjemalcev toplotne postaje podpisan delilnik stroškov (primerjaj z 10. členom Pogodbe med tožečo stranko in solastniki odjemnega mesta številka 1 v toplotni postaji št. 255, K. 5), prevalilo na tožečo stranko. Temu pa tožeča stranka ni zadostila. V pritožbi navaja, da je dokazala obračun stroškov toženi stranki na podlagi pogodbe in delilnika iz leta 2003 (A23), ki pa nedvomno ne vsebuje podpisa tožene stranke. Zato tožničino sklicevanje na veljaven pravni temelj za zaračunavanje dobavljene toplote toženki v višini, ki ustreza procentu iz tega delilnika, ni utemeljeno. S tem pa se izkaže, da toženka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicevanje na druge zadeve med istima strankama pa ni pomembno, ker tožeča stranka ni navedla, katera so tista odločilna dejstva, ki naj bi bila v različnih postopkih različno upoštevana.

8Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 1. odstavka 165. člena, 1. odstavka 154. člena in 1. odstavka 155. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroškov toženi stranki pa pritožbeno sodišče ni priznalo, ker jih v priglašeni višini takse za odgovor na tožbo po odmeri sodišča, fotokopiranja in PTT storitve v višini 10,00 EUR, ni izkazala.