VSL sklep I Cpg 33/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ne ugodi.

V pritožbi zoper sklep je tožena stranka predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke za taksno oprostitev, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Dne 17.1.2011 je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. St 1995/2010 začet stečajni postopek. Ker je do začetka stečaja in s tem prekinitve postopka po samem zakonu prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja strank oziroma so potekli vsi roku zanje, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 207. člena ZPP, ne glede na prekinitev postopka, izdalo odločbo, sprejeto na seji.

Tožena stranka je ob vložitvi pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Pg 332/2009 z dne 9.7.2010 predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, je tožena stranka v utemeljitev predloga za oprostitev plačila sodne takse navedla le, da se trenutno nahaja v slabšem finančnem stanju, kar je dokazovala s podatki o blokiranem bančnem računu, ki kažejo na njeno likvidnostno stanje in z Izjavo o premoženjskem stanju, ki izkazuje poslovanje tožene stranke z bilančno izgubo v višini 84.347,00 EUR oziroma finančno stanje tožene stranke. Na podlagi 4. odst. 11. člena ZST je potrebno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja. To je tožena stranka zatrjevala šele v pritožbi, ni pa zatrjevala, da tega dejstva ni mogla navesti prej, brez lastne krivde, zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo (1. odst. 337. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala okoliščin, ki bi opravičevale, da se jo oprosti plačila sodnih taks (3. odst. 11. člena ZST-1).

Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).