VSRS Sklep I Kp 20314/2013-146

Pritožba zagovornice se zavrne.

A.

1S sklepom z dne 2. 10. 2013 je Višje sodišče v Ljubljani na podlagi tretjega odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP-L) ugotovilo, da so pri obtožencu razlogi za hišni pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še podani.

2Zoper sklep se je obtoženčeva zagovornica pravočasno, dne 14. 10. 2013 pritožila, kot navaja zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve ustavnih pogojev za odreditev pripora. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obtoženega odpravi.

B.-1

3Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da:

je bil obtoženec s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 5. 7. 2013 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1B ter mu je bila izrečena kazen eno leto in štiri mesece zapora. V izrečeno kazen je sodišče vštelo čas pridržanja, pripora in hišnega pripora od 15. 3. 2013 dalje;

da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 5. 7. 2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 7. 2013 obtožencu podaljšan hišni pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP;

da je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 2. 10. 2013 pritožbo obtoženčeve zagovornice zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje;

da je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 10. 2013 obtožencu in državnemu tožilstvu že vročena dne 8. 10. 2013.

B.-2

4Po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP-L, če je obtoženec v priporu ali hišnem priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še podani razlogi za hišni pripor, ali pa hišni pripor odpravi. Glede na tako zakonsko določbo sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obtoženca pripor oziroma hišni pripor odrejen, še podani, oziroma, ali so nastopile okoliščine, ki bi narekovale odpravo tega ukrepa.

5Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so razlogi za hišni pripor iz razloga 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP (kot je bil zoper obtoženca odrejen s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Kranju z dne 15. 3. 2013 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Kranju z dne 16. 3. 2013) odrejen (in tekom postopka večkrat podaljšan), še vedno podani ter zaključilo, da je hišni pripor neogibno potreben omejevalni ukrep, ki ga glede na vse okoliščine konkretnega primera ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča v izpodbijanem sklepu, da obtoženčeva predkaznovanost, dejstvo, da je brez zaposlitve in brez lastnih sredstev za preživljanje ter način storitve (vnaprej natančno premišljen, organiziran in na sofisticiran način) dne 8. 6. 2012 izvršen (oborožen) rop banke, pri katerem ukraden izplen presega 20.000,00 EUR, izkazujejo realno nevarnost ponovitve takega kaznivega dejanja, zato je iz tega razloga podaljšanje hišnega pripora neogibno potrebno. Zagovornica v pritožbi zoper sklep sploh ne navaja nobenih novih okoliščin, ki bi lahko zaključek sodišča v izpodbijanem sklepu o še vedno podanem razlogu ponovitvene nevarnosti omajale. Enako kot v prejšnjih pritožbah zagovornica le ponavlja navedbe obrambe, da bi moralo sodišče upoštevati obtoženčevo mladost, njegovo sodelovanje v postopku, njegovo priznanje krivde, obtoženčevo stisko, ki je pripeljala do izvršitve kaznivega dejanja, kar pa pravilnosti zaključka sodišča v izpodbijanem sklepu o še vedno podanem razlogu iz tretje točke prvega odstavka 201. člena ZKP, ne more omajati.

6Glede na navedeno in ob ugotovitvi, da zagovornica pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP v pritožbi ni konkretizirala, zaradi česar Vrhovno sodišče tega niti ni moglo preizkusiti, je pritožbo obtoženčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo.