VSK sklep Cp 363/2013

Pritožbi se ugodi, sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Prvostopenjsko sodišče je izdalo zamudno sodbo in tožencu naložilo pod točko I izreka, da tožeči stranki plača 37.240,00 EUR odškodnine, pod točko II pa odločilo o pravdnih stroških. Tako je razsodilo, ker je ugotovilo, da so podani pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) za izdajo zamudne sodbe, med drugim tudi zato, ker v roku iz 277. člena ZPP, torej v tridesetih dneh od vročitve tožbe, tožena stranka na tožbo ni odgovorila, in je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor.

Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, priglasila je tudi stroške pritožbe. Glede zahtevka za plačilo 3.000,00 EUR navede, da je bila tožba v tem delu odstopljena Okrajnemu sodišču v Sežani, zato tudi iz tega razloga izpodbija sodbo v tem delu.

Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjen, toženi stranki je bilo pisanje vročeno skladno z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba), toda listine, tožba s pozivom na odgovor in opozorilom po 277. členu in druge listine, niso bile prevedene v italijanski jezik, sodišče jih je poslalo v slovenščini, tega jezika tožena stranka ne razume in ima pravico, da se z vsebino pisanja seznani v jeziku, ki ga razume, torej v italijanščini. Po 8. členu Uredbe pa bi moral vročevalec z uporabo standardnega obrazca (poseben obrazec je predviden v prilogi II Uredbe) pisno poučiti naslovnika, da lahko zavrne sprejem pisanja, ki se vroča, in sicer v času vročitve ali tako, da pisanje v enem tednu vrne organu za sprejem, če ni napisano v jeziku, ki ga naslovnik razume ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve. Iz potrdila o vročitvi na list. št. 27 pa ni razvidno, da bi bil naslovnik na tak način o pravici do zavrnitve pisanja obveščen, tudi postavka 12.3 o morebitnem takem obvestilu je neoznačena. Vročitev je nepravilna, tožencu je kršena pravica do sodelovanja v postopku in je treba zamudno sodbo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP razveljaviti. Tudi sicer sodba nima razlogov glede temelja odgovornosti, navedba, da je bil poseg nestrokoven ali v nasprotju s pravili medicinske etike ni konkretizirana, prav tako niso ugotovljene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o primernosti uveljavljane odškodnine zaradi nepremoženjske škode, glede stroškov zdravljenja v višini 240,00 EUR pa tožba ni vsebovala nobenih navedb.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je bila vročitev ustrezna, tožena stranka je imela možnost zavrniti pisanje zaradi uporabljenega jezika, to je predvideno v točki 14 obrazca potrdila. Sodišče je pravilno uporabilo pravno podlago, poseg tožene stranke predstavlja nedopustno ravnanje, neutemeljene so tudi navedbe o višini odškodnine, ko je uveljavljen tudi pritožbeni razlog napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dopusten pritožbeni razlog.

Pritožba je utemeljena.

Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da sme sodišče izdati zamudno sodbo, je ta, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Tožbo mora torej sodišče z njenimi prilogami in pozivom na odgovor tožencu osebno vročiti, brez izpolnitve teh pogojev, torej osebne vročitve tožbe in prilog ter opozorila na posledice pasivnosti, zamudne sodbe ni mogoče izdati (318. člena ZPP). Glede vročanja sodnih pisanj v civilnih zadevah,v državah članicah Evropske skupnosti velja Uredba, ki sicer omogoča vročanje listine brez prevoda, vendar daje pravico osebi, ki se ji vroča, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda. Naslovnik torej ima pravico, da zavrne sprejem pisanja za vročitev v trenutku vročitve ali pa tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume ali v uradnem jeziku zaprošene države članice, kot to določa 1. točka 8. člena Uredbe. V tej zadevi, ko je bilo pisanje sestavljeno v slovenskem jeziku, vročalo pa se je v tujino, družbi s sedežem v Republiki Italiji, je bil glede na citirano določbo organ za sprejem z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II dolžan poučiti naslovnika o pravici glede zavrnitve sprejema pisanja za vročitev, navedeni večjezični standardni obrazec vsebuje pravni pouk naslovniku, da lahko pisanje zavrne, le tega je treba listinam za vročanje priložiti. Iz potrdila o vročitvi ne izhaja, da bi organ za sprejem naslovnika na tak način obvestil o možnosti zavrnitve pisanja, ki ni bilo prevedeno, to v potrdilu na standardnem obrazcu iz Priloge I (ki se pošlje organu za pošiljanje - 10. člen Uredbe) ni zavedeno.

Ker pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni, je podana uradoma upoštevna postopkovna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP), kjer bo moralo upoštevati, da je tožena stranka že podala odgovor na tožbo in izvesti kontradiktoren postopek. Glede odločitve o plačilu 3.000,00 EUR, zavedene v sodbi, pa je sodišče izdalo sklep o popravi, ki je pravnomočen, tako da očitki pritožbe v tej smeri niso več aktualni. V posledici razveljavitve sodbe je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (165. člen ZPP).