UPRS sodba in sklep I U 298/2011

I. Postopek se nadaljuje.
II. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 1002- 1466/2010/1 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 odpravi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 360,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe in sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K I. točki izreka:

Tukajšnje sodišče je s sklepom I U 298/2011-11 z dne 3. 11. 2011 prekinilo postopek do pravnomočne odločitve o tožnikovi tožbi zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 1002-1466/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-921/2010/2 z dne 5. 1. 2011, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 560/2011.

Po drugem odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), se postopek, ki je bil prekinjen do rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

Z dopisom z dne 10. 4. 2013 je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani tukajšnje sodišče obvestilo, da je bil predmetni delovni spor 3. 4. 2013 pravnomočno končan. Navedeno pomeni, da je po drugem odstavku 208. člena ZPP podan razlog za nadaljevanje postopka.

K II. točki izreka:

Z izpodbijano odločbo je upravni organ na podlagi 4., 34., 84., 90. in 147. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) tožnika z dnem premestitve imenoval v uradniški naziv XI. stopnje: višji policist II.

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je kot drugostopenjski upravni organ zavrnila tožnikovo pritožbo. V obrazložitvi odločbe navaja, da je iz sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 1002-1466/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010, ki je bil potrjen s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-921/2010/2 z dne 5. 1. 2011, razvidno, da je bil tožnik premeščen z delovnega mesta višjega policista specialista (šifra 36751) v Generalni policijski upravi, Upravi za policijske specialnosti, Centru za varovanje in zaščito, Oddelku za varovanje oseb, Referatu za varovanje določenih domačih in tujih oseb, na delovno mesto višjega policista - stalnega dežurnega (šifra 35727) v Policijski postaji Škofja Loka, Policijska uprava Kranj. Zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na tem delovnem mestu je bilo treba tožnika imenovati v ustrezen uradniški naziv.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da premestitev na drugo delovno mesto ni bila zakonita, zato je zoper sklep o premestitvi vložil tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker meni, da je posledično nezakonita tudi odločitev, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, v odgovoru na tožbo pa se sklicuje na navedbe v izpodbijani odločbi in odločbi drugostopenjskega upravnega organa.

Tožba je utemeljena.

Po 84. členu ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. V naziv se imenuje z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva.

V zadevi ni sporno, da je bil tožnik imenovan v drug naziv, ker je bil premeščen na drugo delovno mesto. To pomeni, da je odločitev v tem upravnem sporu odvisna od zakonitosti

sklepov Ministrstva za notranje zadeve št.

1002-1466/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-921/2010/2 z dne 5. 1. 2011, na podlagi katerih je bil tožnik premeščen

iz delovnega mesta višjega policista specialista na delovno mesto višjega policista - stalnega dežurnega.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo I Pd 560/2011 z dne 12. 3. 2013 razsodilo, da se navedena sklepa o premestitvi kot nezakonita razveljavita.

Kot že povedano, je toženka izpodbijano odločbo izdala ravno iz razloga navedene premestitve. Ker se je za to zdaj izkazalo, da ni bila zakonita, je posledično tudi odločitev, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, nezakonita.

Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

Sodišče je zato tožniku v skladu z njegovim zahtevkom priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 300 EUR, povečane za 20% DDV. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).