VSRS Sklep II Ips 226/2013

Revizija se zavrže.

Udeleženci postopka krijejo vsak svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagateljema za razlaščeni nepremičnini parc. št. 490/1 in 490/2 obe k. o. ... izplačati razliko odškodnine v neto znesku 10.667,32 EUR ter zakonske zamudne obresti od neizplačane odškodnine v znesku 538.280,00 SIT za obdobje od 15. 4. 1992 do 1. 1. 2002 v neto znesku 43.401,07 EUR. Odločilo je tudi, da se predlagateljema za razlaščene nepremičnine parc. št. 3317/1, 3318/1, 3319 in 3320, vse k. o. J., izplača odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti trženja oglasnih panojev v znesku 13.940,14 EUR in da mora nasprotna udeleženka predlagateljema povrniti njune pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je pritožbama predlagateljev in nasprotne udeleženke delno ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je predlog za odmero odškodnine za razlaščeni nepremičnini parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ... zavrnilo. Za razlaščene nepremičnine parc. št. 3317/1, 3318/1, 3319 in 3320 k. o. ... pa je zvišalo odškodnino za izgubljeni dobiček zaradi nemožnosti trženja na znesek 15.895,45 EUR. V preostalem je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper odločitev sodišča druge stopnje sta predlagatelja vložila direktno revizijo. Uvodoma poudarjata, da je direktna revizija dovoljena zato, ker je po njunem mnenju vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa 54.068,39 EUR. Menita, da je obrestni del zahtevka samostojni zahtevek in da ga mora sodišče zato všteti v vrednost spornega predmeta, pa tudi, da gre pri obeh predlagateljih in obeh zahtevkih za isto pravno vprašanje (peti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. Uvodoma opozarja, da direktna revizija ni dovoljena in predlaga Vrhovnemu sodišču, naj jo zavrže. Opozarja, da je Vrhovno sodišče v tem postopku že s sklepom II Ips 319/2002 z dne 4. 4. 2013 odločilo, da zamudne obresti na neizplačano razliko do popolne odškodnine za parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ... predstavljajo postransko terjatev in da je zato kot vrednost spornega predmeta treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka, ki pa v konkretnem primeru znaša 10.667,32 EUR in ne dosega vrednosti, določene v drugem odstavku 367. člena ZPP. Poudarja, da pa je v primeru, če bi sodišče kot vrednost spornega predmeta vzelo seštevek glavnice in obresti, treba vrednost razdeliti med oba predlagatelja. To pomeni, da znaša sporni znesek na posameznega predlagatelja 27.034,20 EUR, ta pa prav tako ne dosega revizijske vrednosti. Predlaga, naj sodišče nedovoljeno revizijo zavrže in predlagateljema naloži povračilo stroškov, ki so nasprotni udeleženki nastali v postopku z izrednim pravnim sredstvom.

5Revizija ni dovoljena.

6Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi že odločalo o dovoljenosti revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo predlog za plačilo obresti od neizplačane odškodnine za razlaščeni nepremičnini parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ... za čas od 1. 1. 2002 dalje, v tem postopku pa je odločalo o plačilu obresti za čas do 1.1.2002. Vrhovno sodišče je tako v sklepu II Ips 319/2012 z dne 4. 4. 2013 uvodoma obrazložilo, da je v tem nepravdnem postopku revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Pojasnilo je, da je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, če pa revizija ni dovoljena po tem merilu, pa je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). Vrhovno sodišče je tudi pojasnilo, da se kot vrednost spornega predmeta upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, da pa se postranske terjatve, med katere sodijo tudi obresti, ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot samostojen glavni zahtevek (39. člen ZPP).

7Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 319/2012 tudi že navedlo, da glede zakonskih zamudnih obresti od neizplačane odškodnine za razlaščeni nepremičnini parc. št. 490/1 in 490/2 k. o. ... ne more biti dvoma, da jih predlagatelja uveljavljata kot stransko terjatev v materialnopravnem in procesnem smislu, saj sta obrestni zahtevek uveljavljala poleg glavničnega zahtevka. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa se zato v obravnavani zadevi presoja upoštevajoč le glavni zahtevek, torej zavrnitev zahtevka za plačilo 10.667,32 EUR, Vrhovno sodišče pa še opozarja, da pri subjektivni kumulaciji uporaba petega odstavka 367. člena ZPP ne pride v poštev. To pa pomeni, da prag 40.000 EUR, ki ga za direktno revizijo določa drugi odstavek 367. člena ZPP, ni dosežen. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo v skladu s 377. členom ZPP.

8V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov. ZNP v 104. členu določa, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. To posebno pravilo pa ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov upoštevajoč načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Z vložitvijo nedovoljene direktne revizije sta predlagatelja svoje stroške tega postopka zakrivila sama in ne glede na določbo 104. člena ZNP njihovega povračila ne moreta zahtevati od nasprotne udeleženke. Zaradi določbe 104. člena ZNP pa tudi nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.