VSRS Sklep II DoR 116/2013

Predlog se zavrže.

1Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper tisti del sodbe druge stopnje, s katero je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožeče stranke in zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je toženka od tožnice zahtevala izstavitev nepogojnega zemljiškoknjižnega dovolila za vpis njene služnosti stanovanja pri enosobnem stanovanju na naslovu ... Predlaga, da Vrhovno sodišče odloči o pravnem vprašanju, ali lahko pogodba o služnosti stanovanja, ki ni bila sklenjena v pisni obliki, za stanovanje, ki ob sklenitvi ni bilo vknjiženo v zemljiški knjigi kot etažna lastnina, z njeno realizacijo konvalidira.

2Predlog ni dovoljen.

3Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče ne more dopustiti revizije, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Iz predloga za dopustitev revizije in priloženih sodb druge in prve stopnje izhaja, da v sporu ni bila posebej navedena vrednost spornega predmeta, sodišči pa sta odločali o več objektivno kumuliranih denarnih in nedenarnih tožbenih zahtevkih, saj sta tožnica in toženka uveljavljali vsaka po en nedenarni in en denarni zahtevek. Toženka je zahtevala izstavitev listine za vknjižbo osebne služnosti v zemljiško knjigo in denarni zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Zahtevka nimata iste dejanske in pravne podlage, odločitev o njiju ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi bila skupna obema (pač pa se v predlogu zastavljeno vprašanje tiče izključno nedenarnega tožbenega zahtevka), zahtevka pa medsebojno tudi nista tako povezana, da je odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku (toženka zoper pravnomočno odločitev o denarnem tožbenem zahtevku tudi ne predlaga dopustitve revizije). Dovoljenost revizije se zato presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

4Iz predloga za dopustitev revizije in priloženih sodb druge in prve stopnje ne izhaja, da bi bila v (tožbi in) nasprotni tožbi posebej navedena vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pač pa zapisani znesek (v obeh primerih) predstavlja le višino denarnega tožbenega zahtevka. Vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka je torej ostala nedoločena. To pa pomeni, da strankam o takem zahtevku revizija ni zagotovljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.