UPRS Sodba U 1777/2001

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka kot neutemeljen zavrnila zahtevek tožeče stranke za preveritev utemeljenosti sklepa z dne 11. 9. 2001, s katerim je bila zavrnjena vloga tožeče stranke za dodelitev subvencije za izvedbo investicijskega programa "Smučarski center L., A. - B., smučišče L.". V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je strokovna komisija za vodenje postopka javnega razpisa svojo oceno po prejemu pritožbe ponovno preverila in ugotavlja, da je pri dodeljevanju števila točk glede na postavljena merila zaradi velikega razkoraka med obsegom zahtevkov in razpoložljivimi sredstvi upoštevala stroge izhodiščne kriterije. Komisija je pri presoji projekta z vidika značaja skupne turistične infrastrukture poglavitni poudarek namenila oceni pomena naložbe za širše območje in slovensko turistično ponudbo v celoti. Zato meni, da predlagani projekt nima velikega pomena za turistično ponudbo. Zaradi vse pogostejših zelenih zim je smiselno prednostno podpreti projekte, ki predstavljajo posodobitev že obstoječih smučarskih centrov oziroma projekte, ki se nanašajo na umetno zasneževanje. Komisija je iz tega naslova projektu namenila 3,5 točke. Komisija je upoštevala, da se investicija izvaja na območju, ki mu je bil z odločbo podeljen turistični status (3 točke), kot tudi, da je finančna konstrukcija razmeroma trdna (1,5 točke). Za izpolnjevanje merila odpiranja novih delovnih mest je komisija predlagatelju dodelila 1 točko, kljub temu, da je število novo zaposlenih delavcev zelo majhno, ni pa sprejela mnenja, da je projekt ekološko in okoljsko naravnan. Argument, da je bil na območju nastajajočega smučišča nekoč pašnik, je mogoče povsem utemeljen v postopku pridobivanja lokacijske dokumentacije, z vidika merila ekološke naravnanosti pa obsežen posek gozdne površine ne more predstavljati podlage za pridobitev točke iz tega naslova. Skupno je tožnik prejel za svoj projekt 9 točk.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je v javnem razpisu predložila popolno vlogo, ki jo je tožena stranka obravnavala in z izpodbijanim sklepom z dne 11. 9. 2001 zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da je komisija (ker je obseg zahtevkov večkratno presegel razpoložljiva sredstva) kot pogoj za dodelitev sredstev postavila zahtevo, da je vloga ocenjena najmanj z 10 točkami. Vloga tožeče stranke je bila zavrnjena, ker zahtevanega števila točk ni dosegla. Komisija in tožena stranka sta s takšnim ravnanjem kršila razpisne pogoje, komisija pa je prekoračila meje svoje pristojnosti, kot jih opredeljuje Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, saj postavljanje dodatnih pogojev za dodelitev sredstev ni v pristojnosti komisije in nedvomno takšnega pogoja ali merila (najmanj 10 točk) tudi ni bilo v razpisu. Odločitev tožene stranke, ki je svoj sklep oprla na takšno odločitev komisije, je zato nezakonita. Ker je tožena stranka pri ocenjevanju vloge tožeče stranke napačno ugotavljala in nepopolno in napačno ugotovila dejansko stanje, je tožeči stranki pri posameznem merilu dodelila prenizko število točk. V izpodbijanem sklepu z dne 2. 10. 2001 je tožena stranka navedla, da je strokovna komisija pri dodeljevanju števila točk glede na postavljene kriterije upoštevala stroge izhodiščne kriterije - zaradi velika razkoraka med obsegom zahtevkov in razpoložljivimi sredstvi. Takšno njeno ravnanje nima podlage v razpisnih pogojih. Prednostno merilo pod zaporedno številko 1 - projekt predstavlja skupno turistično infrastrukturo v kraju, z ugodnimi učinki in razvoj turizma na turističnem območju, daje največ 8 točk. Komisija je namenila tožeči stranki 3,5 točke, kar je obrazložila s tem, da je komisija poglavitni poudarek namenila oceni pomena naložbe za širše območje in slovensko turistično ponudbo v celoti. Takšno ocenjevanje pa je v direktnem nasprotju s postavljenim merilom, ki predvideva oceno naložbe, glede na kraj, v katerem se izvaja naložba in ne glede na slovensko turistično ponudbo v celoti. Projekt tožeče stranke je s strani občine podprt projekt prav v smislu, kot ga predvideva to merilo. Po merilu št. 4 - predlagatelj je v finančni konstrukciji naložbe zagotovil večji del potrebnih sredstev za dokončanje naložbe iz lastnih virov, namenila tožeči stranki od 2 možnih točk le 1,5 točke z obrazložitvijo, da je finančna konstrukcija razmeroma trdna. Merilo ni trdnost finančne konstrukcije, temveč zagotavljanje lastnih sredstev. Tožeča stranka je praktično v celoti zagotovila lastna sredstva - vsekakor pa večji del, kar je razvidno iz vlogi predložene dokumentacije. Tudi v primeru uporabe merila pod številko 7 - projekt pomembno prispeva k odpiranju novih delovnih mest, je komisija ravnala v nasprotju z razpisnimi pogoji, ko je točke dodeljevala le v primeru poudarjenega izpolnjevanja tega merila (večje število novo zaposlenih delavcev). S stališča meril kraja, v katerem se izvaja investicija, se ni mogoče strinjati z ugotovitvijo komisije, da je število novo zaposlenih delavcev (predvidoma 8 - 10) zelo majhno. Tožeča stranka se tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da z vidika merila ekološke naravnanosti obsežen posek gozdne površine ne more predstavljati podlage za pridobitev točk iz tega naslova. Gre za posplošeno stališče, ki tožeči stranki tako rekoč očita ekološko neozaveščenost in neekološko ravnanje, je laično, nesprejemljivo in kot takšno ne more biti podlaga za dodeljevanje točk. Na nezakonitost postopka po prepričanju tožeče stranke kaže tudi dejstvo, da so bili izbrani prejemniki po razpisu, objavljeni v častniku že 21. 9. 2001, torej en dan, preden je iztekel tožeči stranki rok za zahtevek za preveritev usklajenosti sklepa z dne 11. 9. 2001.

Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobneje opisuje postopek za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova razpisa za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture in poudarja, da sta zaradi nepristranskosti vsako vlogo ocenjevala dva ocenjevalca. Kolikor bi med njunima ocenama prišlo za razlike za 5 ali več točk, bi vlogo ocenil tudi tretji, neodvisni ocenjevalec. V primeru tožeče stranke do tega ni prišlo. Komisija je pri oceni izpolnjevanja posameznih postavljenih meril (točkovanju) za vse predlagatelje dosledno upoštevala enake kriterije. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka na odgovor tožene stranke na tožbo ni posebej odgovorila.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa svojo udeležbo v postopku prijavilo z vlogo z dne 23. 11. 2001.

Tožba ni utemeljena.

Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije je v Uradnem listu RS, št. 52/01 dne 22.6.2001 objavilo javni razpis za spodbujanja razvoja turistične infrastrukture za dodelitev nepovratnih sredstev, ki so namenjena za sofinanciranje izgradnje in prenove žičniških naprav in umetno zasneževanje, turistične infrastrukture, namenjene za izboljšanje gostinske ponudbe na širšem območju, izkoriščanje termalnih vod za razvoj turizma in kongresni turizem. Po točki V. navedenega razpisa so prednosti pri izbiri za dodelitev sredstev imeli predlagatelji, katerih projekti bodo dobili najvišjo oceno na podlagi naslednjih meril: projekt predstavlja skupno turistično infrastrukturo v kraju, z ugodnimi učinki in razvoj turizma na turističnem območju, razvojni načrti predlagatelja so zaradi pomanjkanja snežnih padavin v zimski sezoni 2000/2001 močno ogroženi, investicija se izvaja na območju, ki mu je bil dodeljen status turističnega območja, predlagatelj je v finančni konstrukciji naložbe zagotovil večji del potrebnih sredstev za dokončanje naložbe iz lastnih virov, predlagatelj je v zadnjih dveh letih dosegel pozitivne rezultate poslovanja, projekt prispeva k ohranjanju kulturno zgodovinske dediščine, projekt pomembno prispeva k odpiranju novih delovnih mest, projekt je izrazito ekološko naravnan (varčevanje z energijo, okoljska primernost). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je komisija za vodenje postopka javnega razpisa za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture pooblaščenima ocenjevalcema v oceno predložila vse popolne vloge. Na podlagi podanih ocen je bila za vsakega predlagatelja izračunana povprečna ocena oziroma število točk, za tožečo stranko je bilo izračunanih 9 točk. Ker je obseg zahtevkov večkratno presegel razpoložljiva sredstva, je komisija kot pogoj za dodelitev sredstev postavila zahtevo, da je vloga ocenjena z najmanj 10 točkami, upoštevaje izpolnjevanje meril - kriterijev za razvrščanje, določenim v javnem razpisu. Po presoji sodišča pri odločitvi tožene stranke ni prišlo do kršitev pravil postopka, dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno ter pravilno uporabljen materialni zakon. Postopek za dodelitev sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja je določen v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/01, v nadaljevanju Pravilnik). Postopek je bil voden pravilno v skladu s Pravilnikom ter dovolj transparentno, tako da omogoča preizkus pravilnosti odločitve. Iz odgovora tožene stranke na tožbo (ki je bil poslan tudi tožeči stranki) je razvidno, da je bila tudi vloga tožeče stranke ocenjena s strani dveh ocenjevalcev, pri čemer ni prišlo do odstopanj. Tožnikov ugovor, da je strokovna komisija prekoračila svoje pristojnosti, ker je določila okvir podeljevanja sredstev, ni utemeljen, saj je bilo že v točki V. javnega razpisa določeno, da bodo prednost pri izbiri za dodelitev sredstev imeli tisti predlagatelji, katerih projekti bodo dobili najvišjo oceno na podlagi meril. Tudi po presoji sodišča ima komisija v primeru, ko so razpisana sredstva omejena, število prijaviteljev na razpis pa ne, pravico določiti okvir oziroma najnižje število točk po kriterijih za razvrščanje, od katerih bo podeljevala sredstva, saj bi v nasprotnem prišlo do prevelikega drobljenja sredstev, na kar opozarja tudi tožena stranka. Skladno s povedanim, po presoji sodišča komisija v postopku ni presegla v razpisu določenih meril, zato so tožbeni ugovori neutemeljeni. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba tožeče stranke pa neutemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00).