VSL sklep II Kp 21607/2010

Pritožbi obsojene B. P. se delno ugodi in se:

a) sklep opr. št. II K 21607/2010-113 z dne 6. 6. 2013 v delu, ki se nanaša na obsojeno B. P. se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje;

b) pritožba zoper sklep opr. št. II K 21607/2010-114 z dne 6. 6. 2013 se zavrne kot neutemeljena.

1S sklepom opr. št. II K 21607/2010-113 z dne 6. 6. 2013 je Okrožno sodišče v Krškem predloga obsojenega J. P. in obsojene B. P. za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka oziroma odloga plačila oziroma obročnega plačila, ki sta ga podala 1. 12. 2012 zavrnilo. S sklepom opr. št. II K 21607/2010-114 z dne 6. 6. 2013 pa je pritožbi obsojenega J. P. in obsojene B. P. zoper odločitev o stroških postopkih v sodbi Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 21607/2010 z dne 5. 1. 2013 (pravilno 2012) zavrglo.

2Zoper navedena sklepa se je pritožila obsojena B. P. brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter smiselno predlagala, da se njeni vlogi ugodi in se jo oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, saj ni storila očitanega kaznivega dejanja.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je prošnjo obsojene B. P. s sklepom opr št. II K 21607/2010-113 zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da mora obsojenec predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo stroškov postopka podati najkasneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče. Sodišče prve stopnje je štelo, da je rok za plačilo potekel v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, to je 12. 11. 2012. Sodba sodišča prve stopnje je postala pravnomočna 26. 10. 2012.

5Takšne zaključke sodišča prve stopnje upravičeno izpodbija pritožnica, ki v svoji pritožbi zatrjuje, da je svojo vlogo podala v predpisanem roku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila obsojena B. P. spoznana za krivo s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 21607/2010-76 z dne 5. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 21607/2010-86 z dne 18. 9. 2012, ki je postala pravnomočna 25. 10. 2012, to je dne, ko je sodbo Višjega sodišča v Ljubljani prejelo Okrožno sodišče v Krškem. S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da sta obtožena B. P. in J. P. nerazdelno dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP v znesku 825,88 EUR ter vsak sodno takso, vse v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Obsojena B. P. je pravnomočno sodbo prejela 29. 10. 2012. Plačilni nalog za plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 825,88 EUR pa je prejela 16. 11. 2012. V plačilnem nalogu je bil določen tudi rok, v katerem mora na določen račun nakazati znesek 825,88 EUR. V plačilnem nalogu pa je bilo tudi navedeno, da v kolikor znesek ne bo plačan v določenem roku, bo prisilno izterjan.

6Sodni red v členih 123 do 133 določa, kako sodišče postopa v primeru, ko nastanejo stroški postopka. V 130. členu Sodnega reda je določeno, da sodišče odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča in v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen, izdela poziv za plačilo, v katerem navede številko računa, na katerega je potrebno nakazati navedeni znesek, ime sodišča in označbo na katero zadevo se plačilo nanaša in en izvod poziva pošlje dolžniku. Povratnica o prejemu poziva se vloži v spis. Določila sodnega reda je treba upoštevati v povezavi z določili ZKP o stroških postopka, saj je z njimi določena izterjava kot tudi prisilna izterjava stroškov postopka. Zavezanec plačila stroškov postopka, v konkretnem primeru obsojena B. P., s prejemom sodbe sodišča druge stopnje ni bila seznanjena z datumom nastanka njene obveznosti, to je, kdaj je postala sodba pravnomočna, prav tako pa ni bila seznanjena s številko računa, na katerega je dolžna nakazati pravnomočno odmerjene stroške. Zato je potrebno pri razlagi določil četrtega odstavka 95. člena ZKP kot rok, do katerega najkasneje, zavezanec za plačilo stroškov kazenskega postopka, lahko poda predlog za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo stroškov postopka, upoštevati tudi zgoraj citirane določbe Sodnega reda. Rok je bil določen v pozivu za plačilo le-teh. Ta rok pa se računa v skladu z določili ZKP o štetju rokov.

7V konkretnem primeru je obsojena B. P. poziv za plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 825,88 EUR prejela 16. 11. 2012. V pozivu je bil določen rok plačila 15 dni, kar pomeni, da je rok za plačilo stroškov kazenskega postopka, ki ga je določilo sodišče, potekel 1. 12. 2012. Istega dne je obsojena B. P. po pošti priporočeno poslala sodišču ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot predlog za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo pravnomočno določenih stroškov postopka. Obsojena B. P. je torej pravočasno podala predlog in ga je zato sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo kot prepoznega (v kolikor bi bil predlog prepozen, bi ga moralo sodišče zavreči in ne zavrniti). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojene B. P. delno ugodilo in sklep Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. II K 21607/2010-113 z dne 6. 6. 2013 razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo o predlogu obsojene B. P. v ponovljenem postopku odločati vsebinsko in oceniti, ali so podani zakonski pogoji, da se obsojenko B. P. oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka oz. odloži plačilo le-teh ali, da jih povrne v obrokih.

8V delu, kjer pa pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje opr. št. II K 21607/2010-114 z dne 6. 6. 2013 in v katerem navaja, da so ji bili s pravnomočno sodbo neupravičeno naloženi v plačilo stroški postopka, ker je sodba nepravična, pa pritožba ni utemeljena. S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je sodba Okrožnega sodišča v Krškem postala pravnomočna in s tem tudi odločitev sodišča prve stopnje o obveznosti plačila stroškov kazenskega postopka obsojene B. P. Zoper pravnomočno sodbo je možna pritožba le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 398. členu ZKP. Med temi primeri pa ni razloga, ki ga v svoji pritožbi navaja pritožnica in je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo njeno pritožbo. V razlogih je sicer nepravilno navedlo, da jo je zavrglo kot prepozno, vendar je odločitev kljub temu pravilna, saj niso podani razlogi, ki bi dovoljevali pritožbo zoper pravnomočno sodbo. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo obsojene B. P. zavrnilo kot neutemeljeno.