VDSS sodba Psp 112/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločba Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 12. 5. 2011 in v zvezi s tem odločba Centra za socialno delo A. z dne 10. 11. 2010 in da se ji prizna pravica do višjega zneska denarne socialne pomoči za čas od 1. 10. 2011 do 31. 5. 2011.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prejema nadomestilo v višini 190,61 EUR in s strani CSD v A. 38,91 EUR, hkrati pa je upravičena do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Ne zdi se ji pravično, da je cenzus za samsko osebo enak, ne glede na to, ali je oseba delala – bila zaposlena ali pa nima niti dneva delovne dobe. Isti znesek tako dobi oseba, ki je stara 27 let in živi pri starših kot druga oseba, ki ima 25 let delovne dobe in prejema nadomestilo s strani ZPIZ ter mora plačevati svoje življenjske stroške sama. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna, niti pravična, še najmanj socialna. Njej bi se morala dodeliti denarna pomoč v višini razlike med nadomestilom, ki ga prejema s strani ZPIZ-a in cenzusom 400,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Predmet tega socialnega spora, je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 5. 2011, s katero se je kot neutemeljena zavrnila pritožba tožnice, zoper odločbo Centra za socialno delo A. z dne 10. 11. 2010. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči v višini 38,91 EUR mesečno za čas od 1. 12. 2010 do 31. 5. 2011. Spor se torej nanaša na višino dodeljene denarne socialne pomoči. Tožnica meni, da bi morala biti upravičena do višje denarne socialne pomoči in sicer do takšne, da bi denarna socialna pomoč skupaj z nadomestilom za invalidnost, ki ga dobiva od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije doseglo višino 400,00 oziroma 420,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica je prejemnica nadomestila od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 190,61 EUR. Tožnica je samska oseba, ki ji je delovno razmerje prenehalo 21. 10. 2002 in je od 30. 10. 2006 dalje prijavljena v evidenco brezposelnih oseb in ne izkazuje premoženja.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami). V skladu z 19. členom ZSV se z denarno socialno pomočjo upravičencu zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Višina minimalnega dohodka v času, ko je tožnica vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, je znašala 295,52 EUR (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010; Ur. l. RS, št. 56/2010).

Sodišče prve stopnje in pred tem Center za socialno delo je pravilno ugotovil, da znaša razlika med minimalnim dohodkom 229,52 EUR in nadomestilom za invalidnost 38,91 EUR. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da za dodelitev višjega zneska denarne socialne pomoči ni podlage in je tožničin tožbeni zahtevek, da se ji dodeli denarna socialna pomoč v višjem znesku, upravičeno zavrnilo.

V skladu s 353. členom ZPP, je potrebno pritožbo tožnice iz enakih razlogov, kakor je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, zavrniti, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.